Is podcast
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili. Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.
Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili. Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Število spletnih goljufij hitro narašča, saj goljufi uporabljajo vse bolj napredne pristope, ki jih je vse težje prepoznati. Žrtve prevar so samo letos v Sloveniji izgubile skoraj 25 milijonov evrov. Zato pristojni opozarjajo na previdnost in tudi ozaveščenost o načinih prevar, kjer neprevidni ljudje posredujejo občutljive finančne podatke v želji za hitrim zaslužkom.
Število spletnih goljufij hitro narašča, saj goljufi uporabljajo vse bolj napredne pristope, ki jih je vse težje prepoznati. Žrtve prevar so samo letos v Sloveniji izgubile skoraj 25 milijonov evrov. Zato pristojni opozarjajo na previdnost in tudi ozaveščenost o načinih prevar, kjer neprevidni ljudje posredujejo občutljive finančne podatke v želji za hitrim zaslužkom.
Tudi tokrat smo poslušali izkušnjo zakonce Eve in Gašperja Fortune, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju pri misijonarju Janezu Krmelja. Kot specialista zobozdravnika sta nudila vsestransko zdravstveno pomoč. Danes smo izvedeli, kako je potekal njihov običajni dan in kako so se v delo misijona vključevali njuni otroci.
Tudi tokrat smo poslušali izkušnjo zakonce Eve in Gašperja Fortune, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju pri misijonarju Janezu Krmelja. Kot specialista zobozdravnika sta nudila vsestransko zdravstveno pomoč. Danes smo izvedeli, kako je potekal njihov običajni dan in kako so se v delo misijona vključevali njuni otroci.
Besedo sta dobila zakonca Eva in Gašper Fortuna, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju v misijonu Janeza Krmelja Ampitafa. Zakonca sta specialista zobozdravstvenih smeri. Kot družina so dva meseca pomagali na misijonu in nudili zdravstveno oskrbo ljudem, ki živijo povsem brez javnih zdravstvenih storitev. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.
Besedo sta dobila zakonca Eva in Gašper Fortuna, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju v misijonu Janeza Krmelja Ampitafa. Zakonca sta specialista zobozdravstvenih smeri. Kot družina so dva meseca pomagali na misijonu in nudili zdravstveno oskrbo ljudem, ki živijo povsem brez javnih zdravstvenih storitev. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Ko v življenje planinca, alpinista zareže smrt ob nesreči v gorah, je težko za svojce, bližnje, prijatelje... Najprej pa se z okoliščinami srečajo gorski reševalci, ki umrlega odnesejo v dolino. V posebni praznični izdaji Doživetij narave ob 17. uri boste slišali nekaj razmišljanj o smrti, spregovorila bosta tudi alpinista Štremfelj. Srečali pa se bomo tudi z življenjsko zgodbo blaženega Pier Giorgia Frassati-ija, ki je bil navdušen planinec. Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.
Spregovorili smo o rezultatih ameriških predsedniških volitev. Na njih smo pogledali v luči dogajanja in stanja v Združenih državah Amerike ter odnosa omenjene velesile s Kitajsko in Evropo. Gosta sta bila dr. Bogmil Ferfila in dr. Andrej Fink.
Učitelj je učencem govoril predvsem v prilikah in ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Rojaki v Sydneyju zadnjih osem mesecev spet lahko slišijo slovensko besedo v etru. Urednica oddaje Glas avstralskih Slovencev VOSA je Tania Smrdel je povedala, da so bili brez radijske slovenske oddaje, ki so jo imeli celih oseminštirideset let, kar deset mesecev. To je bila velika izguba. Za oddajo skrbi poseben odbor, oddajajo na lokalni postaji v delu Sydneyja, kjer živi veliko Slovencev. V oddaji imajo novice iz Slovenije in utrip organizacij in skupnosti, del poteka tudi v angleščini, saj želijo nagovoriti tudi tretjo in četrto generacijo. Od maja je oddaja dolga dve ure, drugi del je bolj glasbeni. Prisluhniti jim je mogoče tudi preko spleta, tam je tudi arhiv vseh dosedanjih oddaj.
V nedeljo 10. novembra bo na Sveti Gori v okviru Svetogorskih sobotnic koncert komornega zbora MEGARON. Dogodek nam je predstavil dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.