Is podcast
Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije.
Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije.
Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije.
Zakladi naše dediščine
En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek.
Zakladi naše dediščine
En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek.
Zakladi naše dediščine
V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda.
Zakladi naše dediščine
V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda.
Zakladi naše dediščine
Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.
Zakladi naše dediščine
Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.
Zakladi naše dediščine
V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Zakladi naše dediščine
V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih.
Zakladi naše dediščine
Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih.
Zakladi naše dediščine
Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.
Zakladi naše dediščine
Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.
Zakladi naše dediščine
Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.
Zakladi naše dediščine
Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Sol in luč
Kako otroku postaviti meje, zakaj se starši ne smejo bati omejevanja časa in zakaj mladostniki cenijo jasno strukturo in doslednost? Ker jim daje občutek varnosti. Vse to so teme, ki jih najdete v knjigi Bližina osrečuje. Napisala sta jo družinska terapevta Sara in Drago Jerebic. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe smo že predstavljali, tokrat pa izpostavili teme, ki so še posebej primerne pred počitniškim časom: “Starševstvo je čudovito, pa vendar včasih tudi naporno. Vse, kar doživlja otrok, tako ali drugače začutijo tudi starši. Prav prek čutenja so starši vedno povezani z otroki. Nosijo in čutijo njihova bremena in njihova doživljanja. To pa je včasih zelo težko. Takrat so starši še posebej povabljeni, da ostanejo povezani z otrokom, da zdržijo z njim in mu pomagajo umiriti njegovo stisko. Najlažje to storijo tako, da se spomnijo svojega otroštva in mladostništva.”
Spoznanje več, predsodek manj
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Globine
Poletju naproti smo zapluli s Svetim pismom v roki. Je branje Knjige knjig preveč zahtevno za počitniški oddih? Ali si lahko sami oblikujemo duhovne vaje ob Svetem pismu in tako poskrbimo za duhovno poglabljanje med dopustom? Ali se branje Svetega pisma razlikuje od branja drugih knjig? Z nami je bil v živo župnik z Velikega Gabra Janez Jeromen.
Duhovna misel
Mož je pasel ovce na svojem pašniku, sosedovi psi …
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Z nami je bila pisateljica, pomočnica urednice Mavrice Mateja Gőmboc. Zaupala nam je, kako ustvarja in kako je v sebi odkrila pisateljsko žilico. Mateja je tudi profesorica in mama, zato je prava tudi za odgovor na vprašanje: kako prav preživeti počitnice.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.