Slovenija na relativno dosegljivih razdaljah med Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Krasom združuje vse različne čase Evrope. Doživimo lahko pradavno železno dobo in novodobno železarstvo, življenje v času rimskih legij in srednjeveški razcvet mest, rudarjenje v globokih živo srebrnih rovih ali spokojnost mistične pasijonske predstave. V zgodovinskih mestih Slovenije lahko opazujemo dediščino preteklosti, kulturo sedanjosti, in skupaj z meščani ustvarjamo dediščino prihodnosti. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je v teku akcija Z vlakom po kulturo. Pogovarjali smo se z mag. Sanjo Marijo Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je trenutno enaidvajset mest.
Slovenija na relativno dosegljivih razdaljah med Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Krasom združuje vse različne čase Evrope. Doživimo lahko pradavno železno dobo in novodobno železarstvo, življenje v času rimskih legij in srednjeveški razcvet mest, rudarjenje v globokih živo srebrnih rovih ali spokojnost mistične pasijonske predstave. V zgodovinskih mestih Slovenije lahko opazujemo dediščino preteklosti, kulturo sedanjosti, in skupaj z meščani ustvarjamo dediščino prihodnosti. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je v teku akcija Z vlakom po kulturo. Pogovarjali smo se z mag. Sanjo Marijo Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je trenutno enaidvajset mest.
Slovenija na relativno dosegljivih razdaljah med Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Krasom združuje vse različne čase Evrope. Doživimo lahko pradavno železno dobo in novodobno železarstvo, življenje v času rimskih legij in srednjeveški razcvet mest, rudarjenje v globokih živo srebrnih rovih ali spokojnost mistične pasijonske predstave. V zgodovinskih mestih Slovenije lahko opazujemo dediščino preteklosti, kulturo sedanjosti, in skupaj z meščani ustvarjamo dediščino prihodnosti. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je v teku akcija Z vlakom po kulturo. Pogovarjali smo se z mag. Sanjo Marijo Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je trenutno enaidvajset mest.
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Svetovalnica
Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naš gost je bil dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.
Slovencem po svetu in domovini
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.
Duhovna misel
Majhni deklici je umrla mama. Bila je edinka, brez bratov in sester in je morala ves dan sama čakati na očeta, da se je vrnil iz službe. Ko je oče ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. september 2025 ob 05-ih
Kulturni utrinki
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.
Svetovalnica
Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naš gost je bil dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.