Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

17. 5. 2022
Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Nataša Ličen

VEČ ...|17. 5. 2022
Velika planina - velik izziv

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 5. 2025
Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

kultura dediščina izročilo zgodovina izobraževanje

Zakladi naše dediščine

Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

VEČ ...|6. 5. 2025
Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

kultura pogovor dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kultura pogovor dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 4. 2025
Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

VEČ ...|22. 4. 2025
Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 4. 2025
Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

VEČ ...|15. 4. 2025
Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|6. 5. 2025
Jordan B. Peterson: Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno. 

To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona12 Pravil za življenje.

Jordan B. Peterson: Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno. 

To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona12 Pravil za življenje.

Tadej Sadar

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 5. 2025
Mag. Lea Žnidarič o realnih izzivih pridelave zelenjave

O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.

Mag. Lea Žnidarič o realnih izzivih pridelave zelenjave

O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtninezelenjava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|11. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|7. 5. 2025
Pred referendumom o dodatkih k pokojnini

V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo. 

Pred referendumom o dodatkih k pokojnini

V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 5. 2025
Misijonska skupina Sled

Slišali smo zapis tistih, ki se v skupini Sled pripravljajo na misijonsko pot. Obiskala jih je s. Andreja Godnič.

Misijonska skupina Sled

Slišali smo zapis tistih, ki se v skupini Sled pripravljajo na misijonsko pot. Obiskala jih je s. Andreja Godnič.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|11. 5. 2025
Škof Saje o novemu papežu, 50 let župnije Suha, reportaža peš romanja na Ptujsko Goro

Habemus papam, je v četrtek pozno popoldne odmevalo tudi v Cerkvi na Slovenskem. Da imamo novega papeža, so slovesno oznanili zvonovi po slovenskih župnijah. Z zgodovinskim trenutkom smo začeli tudi tokratno oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji, ko smo prisluhnili odzivu predsednika Slovenske škofovske konference in novomeškega škofa Andreja Sajeta. V nadaljevanju oddaje smo napovedali praznovanje ob 50-letnici župnije Suha v Škofji Loki in prisluhnili reportaži s peš romanja na Ptujsko Goro.

Škof Saje o novemu papežu, 50 let župnije Suha, reportaža peš romanja na Ptujsko Goro

Habemus papam, je v četrtek pozno popoldne odmevalo tudi v Cerkvi na Slovenskem. Da imamo novega papeža, so slovesno oznanili zvonovi po slovenskih župnijah. Z zgodovinskim trenutkom smo začeli tudi tokratno oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji, ko smo prisluhnili odzivu predsednika Slovenske škofovske konference in novomeškega škofa Andreja Sajeta. V nadaljevanju oddaje smo napovedali praznovanje ob 50-letnici župnije Suha v Škofji Loki in prisluhnili reportaži s peš romanja na Ptujsko Goro.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|11. 5. 2025
Spominjamo se dne 11. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 5. 2025
Izvolitev papeža Leona XIV.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi  sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata. 

Izvolitev papeža Leona XIV.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi  sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata. 

Marta Jerebič, Štefan Iskra

cerkevinfoduhovnost