Is podcast
Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.
Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.
Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.
Zakladi naše dediščine
Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.
Zakladi naše dediščine
Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.
Zakladi naše dediščine
Maturanti Klasične gimnazije Ljubljana v letošnjem letu praznujejo sedemdesetletnico mature. Visok jubilej so letos obeležili v zavodskih prostorih Sv. Stanislava, kjer so imeli po uvodnem druženju sveto mašo za pokojne profesorje, dijakinje in dijake. v programu so imeli tudi voden ogled ustanove ter predavanje o pouku klasičnih jezikov. Med jubilanti je tudi France Vrevc, ki smo ga gostili v studiu.
Zakladi naše dediščine
Maturanti Klasične gimnazije Ljubljana v letošnjem letu praznujejo sedemdesetletnico mature. Visok jubilej so letos obeležili v zavodskih prostorih Sv. Stanislava, kjer so imeli po uvodnem druženju sveto mašo za pokojne profesorje, dijakinje in dijake. v programu so imeli tudi voden ogled ustanove ter predavanje o pouku klasičnih jezikov. Med jubilanti je tudi France Vrevc, ki smo ga gostili v studiu.
Zakladi naše dediščine
Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami.
Zakladi naše dediščine
Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega naših največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto.
V poklon in spomin na Tavčarja, človeka širokega duha, številnih sposobnosti in naprednih idej, ki se je kot deželni in državni poslanec na Dunaju ter ljubljanski župan povzpel tudi v vrh takratnega javnega življenja, se odvija bogat utrip raznovrstnih praznovanj skozi celotno Tavčarjevo leto. Igralka Milena Zupančič je prevzela vlogo ambasadorke. Z njo smo posneli krajši pogovor, skupaj s Slovensko tiskovno agencijo, v Poljanski dolini.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega naših največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto.
V poklon in spomin na Tavčarja, človeka širokega duha, številnih sposobnosti in naprednih idej, ki se je kot deželni in državni poslanec na Dunaju ter ljubljanski župan povzpel tudi v vrh takratnega javnega življenja, se odvija bogat utrip raznovrstnih praznovanj skozi celotno Tavčarjevo leto. Igralka Milena Zupančič je prevzela vlogo ambasadorke. Z njo smo posneli krajši pogovor, skupaj s Slovensko tiskovno agencijo, v Poljanski dolini.
Zakladi naše dediščine
V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki.
Zakladi naše dediščine
V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
Zakladi naše dediščine
Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.
Zakladi naše dediščine
Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.
Zakladi naše dediščine
Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.
Zakladi naše dediščine
Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Duhovna misel
Vse mesto se je zbralo pred vrati (Markov evangelij 1, 33).
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.
Glasbeni medgeneracijski večer
V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.
Za življenje
Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.
Kulturni utrinki
Z znanstvenim posvetom se je v Škofji Loki začelo celomesečno praznovanje ob 1050-letnici Škofje Loke. Leta 973 je namreč tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. Številne kulturne, športne in druge dogodke pripravlja več kot 30 različnih organizatorjev.
Komentar Domovina.je
Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Letošnji junij je čudovit mesec, poln življenja. Vse cveti, kmetje kosijo travo, na cestah so kolesarji, zjutraj nas prebuja sonce … A prav to življenje se pretaka tudi v Hiši Ljubhospica, kjer s konkretno ljubeznijo skrbijo za tiste, ki se poslavljajo s tega sveta. Zato vodja Hiše Tatjana Fink pravi, da to ni hiša smrti temveč hiša življenja.