Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

VEČ ...|18. 1. 2022
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine
VEČ ...|18. 1. 2022
Zakladi naše dediščine

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|11. 1. 2022
Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina

Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

VEČ ...|11. 1. 2022
Gradovi kralja Matjaža

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina

VEČ ...|4. 1. 2022
Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina duhovnost

Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

VEČ ...|4. 1. 2022
Jaslice so gradnik miru

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina duhovnost

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

VEČ ...|28. 12. 2021
Dobrote Prlekije na praznični mizi

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

VEČ ...|21. 12. 2021
Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

VEČ ...|21. 12. 2021
Jasličarka Ana Korenč

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

VEČ ...|14. 12. 2021
Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor

Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

VEČ ...|14. 12. 2021
Cerkvica sv. Helene na Gradišču pri Divači

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor

VEČ ...|7. 12. 2021
Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Nataša Ličen

družba koronavirus

Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

VEČ ...|7. 12. 2021
Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Nataša Ličen

družba koronavirus

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kultura dediščina etnografija zgodovina izročilo

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kultura dediščina etnografija zgodovina izročilo

VEČ ...|16. 11. 2021
Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

VEČ ...|16. 11. 2021
Medičarstvo Celec

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec
 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

VEČ ...|9. 11. 2021
Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

VEČ ...|9. 11. 2021
Lončarji Zelko

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

VEČ ...|2. 11. 2021
Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Nataša Ličen

kultura dediščina odnosi duhovnost

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

VEČ ...|2. 11. 2021
Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Nataša Ličen

kultura dediščina odnosi duhovnost

VEČ ...|26. 10. 2021
Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

VEČ ...|26. 10. 2021
Graverko

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj

Nataša Ličen

dediščina izročilo zgodovina

VEČ ...|19. 10. 2021
Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba

Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

VEČ ...|19. 10. 2021
Društvo Anbot in istrsko izročilo

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba

VEČ ...|12. 10. 2021
Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina izročilo

Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

VEČ ...|12. 10. 2021
Evropski dnevi restavratorjev-konservatorjev

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina izročilo

VEČ ...|5. 10. 2021
Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

VEČ ...|5. 10. 2021
Leto Josipa Jurčiča

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

VEČ ...|21. 9. 2021
Velesovo že 850 let romarska pot

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

VEČ ...|14. 9. 2021
Gibanica digitalno

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Nataša Ličen

tradicija kultura dediščina

VEČ ...|7. 9. 2021
Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Nataša Ličen

kultura narava

Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

VEČ ...|7. 9. 2021
Vodiške preste

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Nataša Ličen

kultura narava

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba izročilo

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročila zgodovina družba spomin

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročila zgodovina družba spomin

VEČ ...|10. 8. 2021
Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Nataša Ličen

duhovnost

Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

VEČ ...|10. 8. 2021
Brezmadežna čudodelna svetinja

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Nataša Ličen

duhovnost

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kultura narava družba pogovor dediščina

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kultura narava družba pogovor dediščina

VEČ ...|27. 7. 2021
Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Nataša Ličen

dediščina izročilo rokodelstvo kultura

Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

VEČ ...|27. 7. 2021
Obnovljena najstarejša brivnica pri nas iz leta 1926 v Postojni

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Nataša Ličen

dediščina izročilo rokodelstvo kultura

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

VEČ ...|13. 7. 2021
Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Nataša Ličen

kultura narava netopirji

Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Nataša Ličen

kultura narava netopirji

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina zgodovina

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina zgodovina

VEČ ...|29. 6. 2021
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo okolje

Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

VEČ ...|29. 6. 2021
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo okolje

VEČ ...|22. 6. 2021
Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Nataša Ličen

dediščina izročilo rokodelstvo

Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

VEČ ...|22. 6. 2021
Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Nataša Ličen

dediščina izročilo rokodelstvo

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina duhovnost mladi

Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina duhovnost mladi

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina spomin izobraževanje

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina spomin izobraževanje

VEČ ...|1. 6. 2021
Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

VEČ ...|1. 6. 2021
Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

VEČ ...|25. 5. 2021
Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Nataša Ličen

duhovnost zgodovina izročilo kultura

Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

VEČ ...|25. 5. 2021
Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Nataša Ličen

duhovnost zgodovina izročilo kultura

VEČ ...|18. 5. 2021
Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Nataša Ličen

kultura papež

Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

VEČ ...|18. 5. 2021
Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Nataša Ličen

kultura papež

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina izročilo kultura duhovnost

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina izročilo kultura duhovnost

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Nataša Ličen

dediščina zgodovina arhitektura

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Nataša Ličen

dediščina zgodovina arhitektura

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina družba izobraževanje politika

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina družba izobraževanje politika

VEČ ...|20. 4. 2021
Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

VEČ ...|20. 4. 2021
Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

VEČ ...|13. 4. 2021
Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo kulinarika

Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

VEČ ...|13. 4. 2021
Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo kulinarika

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo kulinarika

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo kulinarika

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo rokodelstvo

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo rokodelstvo

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo pogovor

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo pogovor

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen Salihović Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen Salihović Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Nataša Ličen

narava dediščina zgodovina kultura

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Nataša Ličen

narava dediščina zgodovina kultura

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Nataša Ličen

narava dediščina

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Nataša Ličen

narava dediščina

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvo zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvo zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družba izobraževanje

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družba izobraževanje

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovina dediščina kultura literatura duhovnost

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovina dediščina kultura literatura duhovnost

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|21. 1. 2022
Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Blaž Lesnik

gorevarnostTriglavKomnasmrt v gorahgorska reševalna zvezanaravanaravovarstvoTNP

Moja zgodba

VEČ ...|16. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Jože Bartolj

spominpolitikazakon o popravi krivicRok Janez ŠteblajAlenka PuharStane Okoliš

Komentar tedna

VEČ ...|21. 1. 2022
Igor Bahovec: Bratstvo, kultura srečanja in edinost v različnosti: od ekumenizma do sinodalnosti

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov poteka v času sinodalnega dogajanja. Vsi krščeni smo povabljeni, da se v teh mesecih vključimo v sinodalna srečanja v območju škofij. Za škofovsko sinodo o sinodalnosti, ki poteka do oktobra naslednje leto, je ta del izjemno pomemben.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Bratstvo, kultura srečanja in edinost v različnosti: od ekumenizma do sinodalnosti

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov poteka v času sinodalnega dogajanja. Vsi krščeni smo povabljeni, da se v teh mesecih vključimo v sinodalna srečanja v območju škofij. Za škofovsko sinodo o sinodalnosti, ki poteka do oktobra naslednje leto, je ta del izjemno pomemben.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 1. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. januar 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. januar 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|18. 1. 2022
Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović: Kdo si zasluži moj glas!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 1. 2022
Kralj je bolan

Kralj je bil bolan. Nihče od zdravnikov v njegovi deželi ni znal ugotoviti kaj mu je. Nesrečen je bil in srečo je iskal. Prisluhnite in spoznajte kje jo je našel.

Kralj je bolan

Kralj je bil bolan. Nihče od zdravnikov v njegovi deželi ni znal ugotoviti kaj mu je. Nesrečen je bil in srečo je iskal. Prisluhnite in spoznajte kje jo je našel.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|23. 1. 2022
Kolumbija

V naši misijonski rubriki ste lahko prisluhnili odmevu iz Kolumbije.

Kolumbija

V naši misijonski rubriki ste lahko prisluhnili odmevu iz Kolumbije.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 1. 2022
Božo Rustja o katoliških medijih

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo se pogovarjali z mag. Božom Rustjo z Založbe Ognjišče, saj je pred nami god zavetnika katoliških časnikarjev sv. Frančiška Saleškega, obhajamo pa tudi nedeljo Božje besede.

Božo Rustja o katoliških medijih

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo se pogovarjali z mag. Božom Rustjo z Založbe Ognjišče, saj je pred nami god zavetnika katoliških časnikarjev sv. Frančiška Saleškega, obhajamo pa tudi nedeljo Božje besede.

Petra Stopar

duhovnostinfodružba

Spominjamo se

VEČ ...|23. 1. 2022
Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|23. 1. 2022
Misli, polne sonca

Skrbi za dobre, poživljajoče, optimistične misli, polne sonca.

Misli, polne sonca

Skrbi za dobre, poživljajoče, optimistične misli, polne sonca.

Mateja Subotičanec

duhovnost