Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kultura izročilo dediščina zgodovina družba pogovor politika

23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

VEČ ...|23. 11. 2021
Janez Švajncer o generalu Maistru

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej

Nataša Ličen

kulturaizročilodediščinazgodovinadružbapogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 9. 2025
Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

VEČ ...|16. 9. 2025
Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 9. 2025
Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

VEČ ...|9. 9. 2025
Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 9. 2025
EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

kultura narava dediščina rokodelstvo

Zakladi naše dediščine

EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

VEČ ...|2. 9. 2025
EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina rokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 9. 2025
Škofjeloški pasijon 2026 - Razstava Plečnik kot oblikovalec

Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.

Škofjeloški pasijon 2026 - Razstava Plečnik kot oblikovalec

Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.

Jože Bartolj

kulturaŠkofjeloški pasijon 2026Jakob VrhovecTine RadinjaJožef Plečnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 9. 2025
Erika Ašič: Ko pozivom k nasilju ploskajo vladajoči

S pomočjo sodišč, medijev, levičarskih aktivistov in tudi levih vlad so agresija, kriminal in sovraštvo do osnovnih človekovih vrednot in njihovih nosilcev postopoma dobili legitimnost in krila. Ob pogledu na obraze ljudi, ki so slavili Kirkovo smrt, se človek zgrozi; koliko sovraštva, privoščljivosti, naslade nad trpljenjem. Ti ljudje so imeli resnično demonski izraz, je med drugim zapisala Erika Ašič. 

Erika Ašič: Ko pozivom k nasilju ploskajo vladajoči

S pomočjo sodišč, medijev, levičarskih aktivistov in tudi levih vlad so agresija, kriminal in sovraštvo do osnovnih človekovih vrednot in njihovih nosilcev postopoma dobili legitimnost in krila. Ob pogledu na obraze ljudi, ki so slavili Kirkovo smrt, se človek zgrozi; koliko sovraštva, privoščljivosti, naslade nad trpljenjem. Ti ljudje so imeli resnično demonski izraz, je med drugim zapisala Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|17. 9. 2025
Spominjamo se dne 17. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče