Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

VEČ ...|16. 12. 2025
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

VEČ ...|9. 12. 2025
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

VEČ ...|2. 12. 2025
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

VEČ ...|25. 11. 2025
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

VEČ ...|18. 11. 2025
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

VEČ ...|11. 11. 2025
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

VEČ ...|4. 11. 2025
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

Radio Ognjišče

komentarSlovenijaskupnostprihodnost

Pogovor o

VEČ ... |
Janša, Han in Vrtovec o pestrem političnem dogajanju

V oddaji bomo gostili predsednika SDS Janeza Janšo, predsednika SD Matjaža Hana in predsednika NSi Jerneja Vrtovca. Pogovor bo odprl vprašanja delovanja opozicije in vlade, napovedanih reform, stanja demokracije in vladavine prava.

Janša, Han in Vrtovec o pestrem političnem dogajanju

V oddaji bomo gostili predsednika SDS Janeza Janšo, predsednika SD Matjaža Hana in predsednika NSi Jerneja Vrtovca. Pogovor bo odprl vprašanja delovanja opozicije in vlade, napovedanih reform, stanja demokracije in vladavine prava.

Alen Salihović

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ... |
Prazniki

O praznikih, božiču in veliki noči sta premišljevala zakonca Perko, dr. Andrej in dr. Verena Perko.

Prazniki

O praznikih, božiču in veliki noči sta premišljevala zakonca Perko, dr. Andrej in dr. Verena Perko.

Radio Ognjišče

vzgojapogovor

Sol in luč

VEČ ... |
p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja 2

V drugem delu predstavitve knjige z naslovom Prepovedana izkušnja boste slišali filozofsko in teološko soočenje vzhoda in zahoda, kot jo je doživel avtor, vzgojen v krščanstvu, ki pa ga je v mladosti zavrgel in svojo pot našel v vzhodnih religijah, kjer je ob guruju v polnosti dojel bistvo vzhodnega izročila.Zdajšnji duhovnik, p. Joseph, je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, postal duhovnik ter ustanovil Družino sv. Jožefa, duhovno skupnost za laike in duhovnike, ki se osredotoča na duhovno spremljanje in boj proti novim religijam. Leta 1991 je ustanovil tudi samostansko vejo, ki deluje po cistercijanskih načelih in postal prior.

p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja 2

V drugem delu predstavitve knjige z naslovom Prepovedana izkušnja boste slišali filozofsko in teološko soočenje vzhoda in zahoda, kot jo je doživel avtor, vzgojen v krščanstvu, ki pa ga je v mladosti zavrgel in svojo pot našel v vzhodnih religijah, kjer je ob guruju v polnosti dojel bistvo vzhodnega izročila.Zdajšnji duhovnik, p. Joseph, je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, postal duhovnik ter ustanovil Družino sv. Jožefa, duhovno skupnost za laike in duhovnike, ki se osredotoča na duhovno spremljanje in boj proti novim religijam. Leta 1991 je ustanovil tudi samostansko vejo, ki deluje po cistercijanskih načelih in postal prior.

Tadej Sadar

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Ženja

Adventna zgodba upanja nas tokrat vodi v Rusijo. Misijonar p. Janez Sever je zapisal zgodbo dekleta, ki mu je z nasmehom polepšalo dan. Spoznajte posebnega otroka in skušajte tudi vi tolažiti z nasmehom in dobro voljo.

Ženja

Adventna zgodba upanja nas tokrat vodi v Rusijo. Misijonar p. Janez Sever je zapisal zgodbo dekleta, ki mu je z nasmehom polepšalo dan. Spoznajte posebnega otroka in skušajte tudi vi tolažiti z nasmehom in dobro voljo.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča SlovenijeJanez Sever

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Presenečenje za Marijo

Ste včeraj prisluhnili, kakšno presenečenje je doživel Zaharija! Potem boste morda že vedeli, o čem govori današnja zgodba - Presenečenje za Marijo.

Presenečenje za Marijo

Ste včeraj prisluhnili, kakšno presenečenje je doživel Zaharija! Potem boste morda že vedeli, o čem govori današnja zgodba - Presenečenje za Marijo.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Radijska kateheza

VEČ ... |
Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

s. Meta Potočnik

bolniško maziljenjekrst v siliupanje

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Ko vera povezuje: adventni duhovni večer

V Sobotnem duhovnem večeru smo slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 4. adventne nedelje in z rožnim vencem, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. V molitvi smo se spomnili tudi nadškofa Krambergerja, ki je 21. decembra 2025 praznoval 45. obletnico škofovskega posvečenja.

Sledila Radijska kateheza, ki je prinesla pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se je po več letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše poslovil od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, ko je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, o svoji veri danes ter o njunem odnosu, ki še vedno traja.

Duhovni večer smo sklenili z adventnimi litanijami.

Ko vera povezuje: adventni duhovni večer

V Sobotnem duhovnem večeru smo slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 4. adventne nedelje in z rožnim vencem, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. V molitvi smo se spomnili tudi nadškofa Krambergerja, ki je 21. decembra 2025 praznoval 45. obletnico škofovskega posvečenja.

Sledila Radijska kateheza, ki je prinesla pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se je po več letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše poslovil od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, ko je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, o svoji veri danes ter o njunem odnosu, ki še vedno traja.

Duhovni večer smo sklenili z adventnimi litanijami.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ... |
Alojzij Grebenc

»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. 

Alojzij Grebenc

»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. 

Damijana Medved

spominživljenjeCor gratumDol pri LjubljaniBesnicaKranj-Šmartin