Is podcast
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Zakladi naše dediščine
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek.
Zakladi naše dediščine
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek.
Zakladi naše dediščine
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
Zakladi naše dediščine
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
Zakladi naše dediščine
Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja.
Zakladi naše dediščine
Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja.
Zakladi naše dediščine
V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec.
Zakladi naše dediščine
V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec.
Zakladi naše dediščine
Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene.
Zakladi naše dediščine
Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Doživetja narave
Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.
Glasbeni medgeneracijski večer
Glasbena medgeneracijska oddaja je tokrat prinesla ravno pravšnjo vsebino. Z nami sta bila oče in hči, tenorist in sopranistka. Janez in Maja Triler sta povabila na lep koncert in spregovorila o glasbi, družini, skupnem ustvarjanju in različnosti generacij. Šli pa bsmo tudi v disko. Ne z njima, s pravim DJ-em.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Minuli petek (12.8.2022) smo obeležili Mednarodni dan mladih pod geslom Medgeneracijska solidarnost. Kako so se na to odzvali pri Zavodu Nefiks, kjer delajo z mladimi in kaj menijo o angažiranju mladih pri pomembnih temah? To ste slišali v pogovoru s sodelavko Zavoda Nefiks Nives Felić.