Is podcast
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.
Zakladi naše dediščine
Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Doživetja narave
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Svetovalnica
Štajerska gibanica, kostanj za nadev, shranjevanje špinače, jedi iz bučk, marmelada iz grozdja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Naš pogled
“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.
Spoznanje več, predsodek manj
»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Kulturni utrinki
Komentar Domovina.je
»Naredite mi to televizijo spet svobodno!« je bila ena prvih zahtev sveže ustoličenega predsednika vlade Roberta Goloba po veliki zmagi aprila 2022. Za ta cilj, ki se materializira danes z globinskim čiščenjem informativnega programa nacionalne televizije, so bili pripravljeni izravnati z zemljo vse, kar jim je stalo na poti: najprej parlamentarni postopek, ki so ga povozili kar prek mehanizma za naravne katastrofe. Nato pa so s pozicije izvršilne moči zlomili varuha ustavnosti, potem ko je ustavno sodišče v prvi potezi z zadržanjem dela zakona zaščitilo pravico posameznika pred samovoljo oblasti.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.