Inštitut za filozofske študije iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper je skupaj z Avstralsko katoliško univerzo in ameriško univerzo Notre Dame v začetku meseca v Rimu pripravil znanstveno konferenco o vojni v Ukrajini. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja filozofije, teologije, sociologije, politologije, antropologije ter religijskih in literarnih ved. Med organizatorji sta bila predstojnik omenjenega inštituta dr. Lenart Škof in članica istega inštituta dr. Nadja Furlan Štante. V tokratni smo ju vprašali h kakšnemu razmisleku nas vabi vojna v Ukrajini, predvsem podobe trpečih staršev, otrok, ostarelih, kako gledata na vlogo ruskega patriarha Kirilla, kakšna je prihodnost Evrope in še mnogo drugega.
Inštitut za filozofske študije iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper je skupaj z Avstralsko katoliško univerzo in ameriško univerzo Notre Dame v začetku meseca v Rimu pripravil znanstveno konferenco o vojni v Ukrajini. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja filozofije, teologije, sociologije, politologije, antropologije ter religijskih in literarnih ved. Med organizatorji sta bila predstojnik omenjenega inštituta dr. Lenart Škof in članica istega inštituta dr. Nadja Furlan Štante. V tokratni smo ju vprašali h kakšnemu razmisleku nas vabi vojna v Ukrajini, predvsem podobe trpečih staršev, otrok, ostarelih, kako gledata na vlogo ruskega patriarha Kirilla, kakšna je prihodnost Evrope in še mnogo drugega.
Inštitut za filozofske študije iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper je skupaj z Avstralsko katoliško univerzo in ameriško univerzo Notre Dame v začetku meseca v Rimu pripravil znanstveno konferenco o vojni v Ukrajini. Na njej so sodelovali strokovnjaki s področja filozofije, teologije, sociologije, politologije, antropologije ter religijskih in literarnih ved. Med organizatorji sta bila predstojnik omenjenega inštituta dr. Lenart Škof in članica istega inštituta dr. Nadja Furlan Štante. V tokratni smo ju vprašali h kakšnemu razmisleku nas vabi vojna v Ukrajini, predvsem podobe trpečih staršev, otrok, ostarelih, kako gledata na vlogo ruskega patriarha Kirilla, kakšna je prihodnost Evrope in še mnogo drugega.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste slišali vtise z jubileja posvečenih. Predstavili smo tudi seminar, ki ga bo v Domu sv. Jožef v Celju vodila strokovnjakinja za duhovno oskrbo v zdravstvu prof. dr. Anne Vanderhoeck z Univerze v Leuvnu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste slišali vtise z jubileja posvečenih. Predstavili smo tudi seminar, ki ga bo v Domu sv. Jožef v Celju vodila strokovnjakinja za duhovno oskrbo v zdravstvu prof. dr. Anne Vanderhoeck z Univerze v Leuvnu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da nas papež v mesecu oktobru posebej vabi k molitvi rožnega venca za mir. Za vas smo povzeli tudi njegov nagovor na okoljski konferenci ob 10. obletnici okrožnice Laudato si in njego pogovor z novinarji. Osrednjo temo pa smo posvetili jubilejnemu dogodku katehistov v Rimu, ki je potekal na zadnji septembrski konec tedna.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da nas papež v mesecu oktobru posebej vabi k molitvi rožnega venca za mir. Za vas smo povzeli tudi njegov nagovor na okoljski konferenci ob 10. obletnici okrožnice Laudato si in njego pogovor z novinarji. Osrednjo temo pa smo posvetili jubilejnemu dogodku katehistov v Rimu, ki je potekal na zadnji septembrski konec tedna.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo povzeli dogajanje na molitvenem bdenju za mir, ki je 23. 9. 2025 potekalo na meji med Gorico in Novo Gorico. Tam so Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem podpisale tudi skupni poziv za mir. Med drugimi aktualnimi novicami pa ste izvedeli tudi, katero skupino Slovencev je papež pozdravil po sredini splošni avdienci.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo povzeli dogajanje na molitvenem bdenju za mir, ki je 23. 9. 2025 potekalo na meji med Gorico in Novo Gorico. Tam so Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem podpisale tudi skupni poziv za mir. Med drugimi aktualnimi novicami pa ste izvedeli tudi, katero skupino Slovencev je papež pozdravil po sredini splošni avdienci.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!

Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš gost
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.
Kmetijska oddaja
Odpravili smo se v vse vinorodne dežele in slišali, kakšna mlada vina je prinesel sv. Martin. V drugem delu pa ste slišali še stališče kmečkih organizacij ob vladni podpori spornemu sporazumu Mercosur in drugih političnih pritiskih na kmete.
Kulturni utrinki
Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.