Is podcast
Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.
Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.
Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.
V oddaji ste tokrat slišali kdo je novi papeški pridigar, papež na svetovni dan ubogih obedoval z 1300 revnimi, kako so volili katoličani v ZDA, prisluhnite oddaji tudi o ostalih temah.
V oddaji ste tokrat slišali kdo je novi papeški pridigar, papež na svetovni dan ubogih obedoval z 1300 revnimi, kako so volili katoličani v ZDA, prisluhnite oddaji tudi o ostalih temah.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s škofom Maksimilijanom Matjažem o sinodi, vtise dogajanja s sinode pa je delila tudi predsednica Gibanjam Fokolarov Margaret Karam. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem odzivu na Trumpovo zmago in o tem, da je papež na seznam novih kardinalov dodal še eno ime.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s škofom Maksimilijanom Matjažem o sinodi, vtise dogajanja s sinode pa je delila tudi predsednica Gibanjam Fokolarov Margaret Karam. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem odzivu na Trumpovo zmago in o tem, da je papež na seznam novih kardinalov dodal še eno ime.
Pred nami je sveto leto 2025. Slovenska škofovska konferenca je kot delegatko za našo krajevno Cerkev imenovala s. Boženo Kutnar. Povabili smo jo v naš studio, da bi nam pojasnila, zakaj je papež za temo tokrat izbral Romarji upanja. Povedala nam je tudi, kdaj se bo sveto leto začelo v Vatikanu in kdaj v Sloveniji ter kako lahko zraven sodelujete. Napovedali pa smo tudi izredno sveto leto 2033. Zakaj ravno takrat? Prisluhnite posnetku oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Pred nami je sveto leto 2025. Slovenska škofovska konferenca je kot delegatko za našo krajevno Cerkev imenovala s. Boženo Kutnar. Povabili smo jo v naš studio, da bi nam pojasnila, zakaj je papež za temo tokrat izbral Romarji upanja. Povedala nam je tudi, kdaj se bo sveto leto začelo v Vatikanu in kdaj v Sloveniji ter kako lahko zraven sodelujete. Napovedali pa smo tudi izredno sveto leto 2033. Zakaj ravno takrat? Prisluhnite posnetku oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Zaključuje se sinoda o sinodalnosti, na kateri je Cerkev na slovenskem zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta so v soboto popoldne potrjevali predlog sklepnega dokumenta. Dokončni dokument pa naj bi v prihodnjih mesecih izdal papež Frančišek. V studio smo povabili župnija v Velenju Janka Rezarja, ki je delo sinode spremljal bolj od blizu, da nam je povedal, kateri so bili njeni bistveni poudarki. Vabljeni k poslušanju!
Zaključuje se sinoda o sinodalnosti, na kateri je Cerkev na slovenskem zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta so v soboto popoldne potrjevali predlog sklepnega dokumenta. Dokončni dokument pa naj bi v prihodnjih mesecih izdal papež Frančišek. V studio smo povabili župnija v Velenju Janka Rezarja, ki je delo sinode spremljal bolj od blizu, da nam je povedal, kateri so bili njeni bistveni poudarki. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji ste poleg aktualnih novic slišali pogovor z muftijem Nevzetom Porićem o medverskem dialogu, stikih s Katoliško Cerkvijo, izobraževanju njihovih teologov in trenutno vročem vprašanju obrokov brez svinjine v slovenskih šolah. O misijonih v obdobju po 1. in pred 2. svetovno vojno pa smo se ob misijonski nedelji pogovarjali s predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve Teološke fakultete dr. Matjažem Ambrožičem.
V oddaji ste poleg aktualnih novic slišali pogovor z muftijem Nevzetom Porićem o medverskem dialogu, stikih s Katoliško Cerkvijo, izobraževanju njihovih teologov in trenutno vročem vprašanju obrokov brez svinjine v slovenskih šolah. O misijonih v obdobju po 1. in pred 2. svetovno vojno pa smo se ob misijonski nedelji pogovarjali s predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve Teološke fakultete dr. Matjažem Ambrožičem.
Papež je slovenskega nadškofa Mitja Leskovarja aprila letos imenoval za apostolskega nuncija v Demokratični republiki Kongo. Po Iraku je to njegova druga destinacija v vlogi nuncija. V oddaji je povedal več o tem, kako se je ustalil in s kakšnimi izzivi se sooča v Kongu,
Papež je slovenskega nadškofa Mitja Leskovarja aprila letos imenoval za apostolskega nuncija v Demokratični republiki Kongo. Po Iraku je to njegova druga destinacija v vlogi nuncija. V oddaji je povedal več o tem, kako se je ustalil in s kakšnimi izzivi se sooča v Kongu,
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali, da se je začelo zasedanje sinode; papež za 7.10. povabil k molitvi in postu za mir. Za vas smo pripravili tudi povzetke in odmeve na na obisk svetega očeta v Belgiji. Spomnimo, da je papež novinarjem na letalu znova ponovil, da je splav umor z najetim morilcem.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali, da se je začelo zasedanje sinode; papež za 7.10. povabil k molitvi in postu za mir. Za vas smo pripravili tudi povzetke in odmeve na na obisk svetega očeta v Belgiji. Spomnimo, da je papež novinarjem na letalu znova ponovil, da je splav umor z najetim morilcem.
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.