Iz življenja vesoljne Cerkve
Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju!
Iz življenja vesoljne Cerkve
Nuncij v Damasku Mario Zenari je ob nedavnem obisku v Rimu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga uničeni državi Siriji, ki jo zastopa že približno dvanajst let: Premagati moramo sindrom čakanja, da bo drugi storil prvi korak in iti v akcijo, je bil odločen nuncij v Siriji. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali njegovo izjavo, nato pa pogovor s fokolarinom Robertom Chelhodom iz Alepa. Vabljeni k poslušanju!
Iz življenja vesoljne Cerkve
Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.
Gradimo odprto družbo
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.
Gradimo odprto družbo
Duhovna misel
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Glasbeni medgeneracijski večer
V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.
Lahko noč, moj angel
Prihajaš vse pogosteje. Včasih se mi zdi, da kar stanuješ pri …
Naš pogled
Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …
Kulturni utrinki
V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Duhovna misel
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).