Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.