Življenje išče pot

VEČ ...|21. 8. 2023
Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

stiska in povezanostletak NIJZprva pomoč v duševni stiskisvetovanje

Življenje išče pot

Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

VEČ ...|21. 8. 2023
Kaj pove množičen odziv Slovencev in Slovenk na vodno ujmo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je takoj po vodni ujmi pripravil spodbudni letak, ki naj bi bil v pomoč prizadetim in tistim, ki nas poplave niso prizadele. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč. O tem nam je več povedala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek iz Ministrstva za zdravje.

s. Meta Potočnik

stiska in povezanostletak NIJZprva pomoč v duševni stiskisvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 5. 2023
Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru

Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.

Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru

Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.

preprečevanje samomorapomoč pri prostovoljnem samomoruduševna stiskasvetovanje

Življenje išče pot

Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru

Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.

VEČ ...|19. 5. 2023
Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru

Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.

s. Meta Potočnik

preprečevanje samomorapomoč pri prostovoljnem samomoruduševna stiskasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2022
Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

svetovanjedecemberpraznikistiska

Svetovalnica

Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

VEČ ...|2. 12. 2022
Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

Nataša Ličen

svetovanjedecemberpraznikistiska

Kolokvij

VEČ ...|19. 8. 2022
Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

mladipomočstiskakrizapogovor

Kolokvij

Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

VEČ ...|19. 8. 2022
Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Marjan Bunič

mladipomočstiskakrizapogovor

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 3. 2022
Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

otroci in vojnastiskavloga staršev

Življenje išče pot

Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

VEČ ...|21. 3. 2022
Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

s. Meta Potočnik

otroci in vojnastiskavloga staršev

Iz Betanije

VEČ ...|24. 11. 2021
Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

družbastiskakaritaspogovorodnosipomočsolidarnost

Iz Betanije

Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

VEČ ...|24. 11. 2021
Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Blaž Lesnik

družbastiskakaritaspogovorodnosipomočsolidarnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Karitas

VEČ ...|2. 8. 2020
Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

družbapomočstiskaotroci

Karitas

Počitnice Biserov
Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.
VEČ ...|2. 8. 2020
Počitnice Biserov
Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Petra Stopar

družbapomočstiskaotroci

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|4. 7. 2025
Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapolarni sijvremenski pojavimeteorologijardeča strelanarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 7. 2025
Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

s. Meta Potočnik

Presejalni testirak želodcaHelicobacter pylori