O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju.
V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«. V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem.
Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.
Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.
Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo.
Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK
https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/
Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio.
O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju.
V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«. V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem.
Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.
Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.
Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo.
Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK
https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/
Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Slovencem po svetu in domovini
V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.
Slovencem po svetu in domovini
V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.
Slovencem po svetu in domovini
V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.
Slovencem po svetu in domovini
Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.
Slovencem po svetu in domovini
Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.
Slovencem po svetu in domovini
Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.
Slovencem po svetu in domovini
Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.
Slovencem po svetu in domovini
Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.
Slovencem po svetu in domovini
V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky
Slovencem po svetu in domovini
V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky
Slovencem po svetu in domovini
Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Slovencem po svetu in domovini
Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.
Komentar tedna
Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo.
Naš gost
Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.
Pogovor o
Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Kulturni utrinki
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.