Častitljivi del dne 20. 7.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

20. 7. 2025
Častitljivi del dne 20. 7.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

VEČ ...|20. 7. 2025
Častitljivi del dne 20. 7.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2025
Veseli del dne 19. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del dne 19. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 19. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|19. 7. 2025
Veseli del dne 19. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 7. 2025
Žalostni del dne 18. 7.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 18. 7.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 18. 7.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|18. 7. 2025
Žalostni del dne 18. 7.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|17. 7. 2025
Svetli del dne 17. 7.

Molitev je vodil cistercijan p. Jona Vene.

Svetli del dne 17. 7.

Molitev je vodil cistercijan p. Jona Vene.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del dne 17. 7.
Molitev je vodil cistercijan p. Jona Vene.
VEČ ...|17. 7. 2025
Svetli del dne 17. 7.
Molitev je vodil cistercijan p. Jona Vene.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 16. 7.
Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.
VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.
Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|15. 7. 2025
Žalostni del dne 15. 7.

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Žalostni del dne 15. 7.

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 15. 7.
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.
VEČ ...|15. 7. 2025
Žalostni del dne 15. 7.
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|14. 7. 2025
Veseli del dne 14. 7.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Veseli del dne 14. 7.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 14. 7.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.
VEČ ...|14. 7. 2025
Veseli del dne 14. 7.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|13. 7. 2025
Častitljivi del dne 13. 7.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Častitljivi del dne 13. 7.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 13. 7.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
VEČ ...|13. 7. 2025
Častitljivi del dne 13. 7.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|20. 7. 2025
Irski poročni blagoslov

Naj se vajini poti vijeta tako, da se bosta združili. Naj bo veter vedno na vajini strani. Sonce naj vama toplo sije v obraz. Naj dež pada na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Irski poročni blagoslov

Naj se vajini poti vijeta tako, da se bosta združili. Naj bo veter vedno na vajini strani. Sonce naj vama toplo sije v obraz. Naj dež pada na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Doživetja narave

VEČ ...|18. 7. 2025
Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeJakobova potpopotno kolesarjenjenarava

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 7. 2025
Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 7. 2025
Graditelji kot svetilniki na romanju upanja

Med Graditelji slovenskega doma so tudi možje in žene, ki so poleg vidnih sledov v naši zgodovini zapustili bogato duhovno dediščino, ki poleg zemeljske domovine, krasi tudi Neminljivo Slovenijo, kot bi dejal Ciril Žebot. O njej govori tudi Alojz Rebula v zbirki esejev Smer, nova zemlja. Gre za domovino, ki jo bomo okušali v večnosti in pisatelj verjame, da bo imela tudi slovenski pridih. V duhu svetega leta lahko rečemo, da so pred nami prehodili pot upanja in pri tem obogatili našo duhovno dediščino. Gre za posameznike v naše narodu, ki so nam lahko v oporo in zgled; obenem so naši priprošnjiki. Zakaj želimo opozoriti nanje? Ker so se trudili za svetost. To preprosto pomeni, da so v življenju skušali storiti to, kar je Bog od njih pričakoval.

Graditelji kot svetilniki na romanju upanja

Med Graditelji slovenskega doma so tudi možje in žene, ki so poleg vidnih sledov v naši zgodovini zapustili bogato duhovno dediščino, ki poleg zemeljske domovine, krasi tudi Neminljivo Slovenijo, kot bi dejal Ciril Žebot. O njej govori tudi Alojz Rebula v zbirki esejev Smer, nova zemlja. Gre za domovino, ki jo bomo okušali v večnosti in pisatelj verjame, da bo imela tudi slovenski pridih. V duhu svetega leta lahko rečemo, da so pred nami prehodili pot upanja in pri tem obogatili našo duhovno dediščino. Gre za posameznike v naše narodu, ki so nam lahko v oporo in zgled; obenem so naši priprošnjiki. Zakaj želimo opozoriti nanje? Ker so se trudili za svetost. To preprosto pomeni, da so v življenju skušali storiti to, kar je Bog od njih pričakoval.

Tone Gorjup

spomin