Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 7. 2025
Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

VEČ ...|21. 7. 2025
Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 7. 2025
Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

VEČ ...|14. 7. 2025
Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 6. 2025
Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

VEČ ...|30. 6. 2025
Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 6. 2025
Pohorske dekline praznujejo 5 let

Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Pohorske dekline praznujejo 5 let

Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pohorske dekline praznujejo 5 let

Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|23. 6. 2025
Pohorske dekline praznujejo 5 let

Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|16. 6. 2025
Pa zapojmo eno na Slinovcah

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.

Pa zapojmo eno na Slinovcah

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pa zapojmo eno na Slinovcah

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.

VEČ ...|16. 6. 2025
Pa zapojmo eno na Slinovcah

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|1. 8. 2025
Zakaj vas zjutraj boli grlo, ko spite z vklopljeno klimo?

Z Marjanom Pograjcem iz podjetja Sistem Plus smo govorili o klimatskih napravah, ki jih uporabljamo v naših domovih. Kako jih pravilno uporabljati, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu in kako vplivajo na naše počutje. Če razmišljate o nakupu klime ali pa vas zanima, zakaj vas zjutraj boli grlo, ko spite z vklopljeno klimo, mu prisluhnite. 

Zakaj vas zjutraj boli grlo, ko spite z vklopljeno klimo?

Z Marjanom Pograjcem iz podjetja Sistem Plus smo govorili o klimatskih napravah, ki jih uporabljamo v naših domovih. Kako jih pravilno uporabljati, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu in kako vplivajo na naše počutje. Če razmišljate o nakupu klime ali pa vas zanima, zakaj vas zjutraj boli grlo, ko spite z vklopljeno klimo, mu prisluhnite. 

Radio Ognjišče

klimatske napravezdravjekriteriji nakupa

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|3. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 2

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič. 

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 2

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože MožinaRenato Podbersič

Naš gost

VEČ ...|2. 8. 2025
Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Maja Morela

spominživljenje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|4. 8. 2025
Počitniška reportaža

Tokrat smo opisali peti in šesti počitniški dan na Sardiniji.

Počitniška reportaža

Tokrat smo opisali peti in šesti počitniški dan na Sardiniji.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 8. 2025
So znamenja upanja za Gorski kotar?

Gorski kotar je bil v ospredju letošnjega Romanja treh Slovenij, ki sta ga včeraj na Svetih Višarjah pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Etnolog Marko Smole sicer živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka. Za naš je povedal več o znamenjih upanja, da bi ljudje ostali na področju Gorskega kotarja. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Več o Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah tudi na naši spletni strani.

So znamenja upanja za Gorski kotar?

Gorski kotar je bil v ospredju letošnjega Romanja treh Slovenij, ki sta ga včeraj na Svetih Višarjah pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Etnolog Marko Smole sicer živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka. Za naš je povedal več o znamenjih upanja, da bi ljudje ostali na področju Gorskega kotarja. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Več o Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah tudi na naši spletni strani.

Matjaž Merljak

družbarojaki