Is podcast
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Via positiva
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.
Via positiva
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.
Via positiva
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Via positiva
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Via positiva
V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.
Via positiva
V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.
Via positiva
Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.
Via positiva
Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.
Via positiva
Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec.
Via positiva
Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec.
Via positiva
V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo.
Via positiva
V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo.
Via positiva
Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.
Via positiva
Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. julij 2024 ob 05-ih
Globine
Poletju naproti smo zapluli s Svetim pismom v roki. Je branje Knjige knjig preveč zahtevno za počitniški oddih? Ali si lahko sami oblikujemo duhovne vaje ob Svetem pismu in tako poskrbimo za duhovno poglabljanje med dopustom? Ali se branje Svetega pisma razlikuje od branja drugih knjig? Z nami je bil v živo župnik z Velikega Gabra Janez Jeromen.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Spoznanje več, predsodek manj
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Za življenje
K pogovoru smo povabili mag. Mirana Možino, psihiatra in psihoterapevta, ustanovitelja in direktorja ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ter se ozrli nazaj v izzive aktualnega šolskega obdobja ter naprej, v čas počitnic. Kaj lahko storimo, da bodo prosti tedni napolnjeni, izpolnjujoči, in ali se lahko opolnomočimo za v prihodnje, za boljše reševanje zapletov v odnosih?
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Kulturni utrinki
Predstavili smo duhovno-pevski teden Sončna pesem, ki bo potekal v Soči od ponedeljka, 22. do petka, 26. julija 2024. To bo strokovno in duhovno srečanje za zborovodje, organiste in zborovske pevce! V imenu organizatorjev nam ga je predstavila Agata Dugar.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Digitrajni učitelj je inovativni projekt, ki spodbuja samoučečo se skupnost. Vzgojitelji, učitelji in ostali delavci vzgojno in izobraževalnih ustanovah pridobivajo znanja s področja trajnostne, digitalne in finančne pismenosti, ta pa prenašajo naprej na otroke, učence in študente. Predstavili smo primer Šolskega centra Šentjur.
Svetovalnica
Počitnice so se začele, načrti o preživljanju prostega časa so bolj ali manj začrtani, nas pa je zanimalo, kako vanje vključiti dobro knjigo in mladostnika. Koliko jih sploh še bere in kakšna literatura jim je na voljo? Tudi o Poletavcih 2024 smo spregovorili, naš gost je bil Rok Dežman iz Mestne knjižne Ljubljana.