Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Via positiva
»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«.
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Via positiva
Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.
Via positiva
Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.
Via positiva
Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih.
Via positiva
Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih.
Via positiva
V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.
Via positiva
V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.
Via positiva
S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah.
Via positiva
S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah.
Via positiva
Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.
Via positiva
Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.
Via positiva
Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«
Via positiva
Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«
Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Duhovna misel
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Pogovor o
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš pogled
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Kulturni utrinki
Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car.
Naš pogled
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče