V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
spomin življenje Celjska Mohorjeva družba Pedro Opeka Ciril Zlobec Taizé Marie-Louse Bemelmans Videc Zorko Simčič
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
spominživljenjeCeljska Mohorjeva družbaPedro OpekaCiril ZlobecTaizéMarie-Louse Bemelmans VidecZorko Simčič
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Naš gost
Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!
Naš gost
Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Naš gost
Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.
Naš gost
Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.
Naš gost
V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.
Naš gost
V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.
Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.
Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. avgust 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Naš pogled
Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.