Is podcast
Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«
Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«
Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš gost
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.
Naš gost
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo v popoldnevu martinove sobote gostili Dušana Benčino, Vinarja leta 2023 in tudi novoimenovanega Evropskega viteza vina. Odstrl je pogled na dosedanjo življenjsko pot in nam zaupal nekaj skrivnosti njihovih vin, ki se ponašajo s številnimi medaljami.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo v popoldnevu martinove sobote gostili Dušana Benčino, Vinarja leta 2023 in tudi novoimenovanega Evropskega viteza vina. Odstrl je pogled na dosedanjo življenjsko pot in nam zaupal nekaj skrivnosti njihovih vin, ki se ponašajo s številnimi medaljami.
Naš gost
Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.
Naš gost
Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.
Naš gost
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Naš gost je bil inženir, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher. Slovenska javnost ga pozna zlasti po projektiranju viadukta Črni kal, v tujini je njegovo delo cenjeno že dlje časa, lani je zasijal njegov projekt Most Pelješac. V naš studio smo ga povabili ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi svet vlade za obnovo po poplavah.
Naš gost
Naš gost je bil inženir, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher. Slovenska javnost ga pozna zlasti po projektiranju viadukta Črni kal, v tujini je njegovo delo cenjeno že dlje časa, lani je zasijal njegov projekt Most Pelješac. V naš studio smo ga povabili ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi svet vlade za obnovo po poplavah.
Naš gost
Naš gost prihaja iz Drežnice, življenjska pot ga je najprej vodila v Vipavo, kjer je opravil maturo in se po vojaškem roku odločil za študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Profesor Jože Kurinčič je tudi avtor mnogih razprav in člankov, bil pa je tudi med pobudniki majske spominske slovesnosti na Trgu republike.
Naš gost
Naš gost prihaja iz Drežnice, življenjska pot ga je najprej vodila v Vipavo, kjer je opravil maturo in se po vojaškem roku odločil za študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Profesor Jože Kurinčič je tudi avtor mnogih razprav in člankov, bil pa je tudi med pobudniki majske spominske slovesnosti na Trgu republike.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Duhovna misel
Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas (Drugo pismo Korinčanom 4, 7).
Sol in luč
V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
Svetovalnica
V hladnem obdobju leta večino časa preživimo v zaprtih prostorih, v katerih si želimo čist in primerno topel zrak. Tokrat smo v Svetovalnici govorili o prezračevanju z rekuperacijo in toplotnih črpalkah, ki so v zadnjem desetletju postale zelo razširjene. Z nami je bil strokovnjak iz podjetja Veto Group Gregor Stare.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 15. vinogradniški posvet, katerega rdeča nit bo skrb za živa tla v vinogradu, dotaknili pa se bodo tudi nekaterih drugih izzivov.
Duhovna misel
Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas (Drugo pismo Korinčanom 4, 7).
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
S svetnikom na ti
Kličejo te tudi »Biser Vzhoda« in mi to da misliti. Biseri se rodijo v notranjosti …