Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.
Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.
Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.
Naš gost
Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!
Naš gost
Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Naš gost
Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.
Naš gost
Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.
Naš gost
V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.
Naš gost
V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.
Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.
Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Sol in luč
»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.
Naš pogled
Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič