Is podcast
Tokratna oddaja je nastala na podlagi arhivskih posnetkov oddaj, posvetili pa smo jo duhovniku Matjažu Zupanu, ki se je 29. oktobra 2021 v gorah smrtno ponesrečil. V eni od katehez je razmišljal tudi o tem, kako sprejeti Božjo voljo ob tragedijah, nesrečah in med drugim dejal:Kajti tudi če človek umre, se ne zgodi nič drugega, kot da pade v Božje naročje. Smrt ni tragika, je pot v večno življenje.
Tokratna oddaja je nastala na podlagi arhivskih posnetkov oddaj, posvetili pa smo jo duhovniku Matjažu Zupanu, ki se je 29. oktobra 2021 v gorah smrtno ponesrečil. V eni od katehez je razmišljal tudi o tem, kako sprejeti Božjo voljo ob tragedijah, nesrečah in med drugim dejal:Kajti tudi če človek umre, se ne zgodi nič drugega, kot da pade v Božje naročje. Smrt ni tragika, je pot v večno življenje.
Tokratna oddaja je nastala na podlagi arhivskih posnetkov oddaj, posvetili pa smo jo duhovniku Matjažu Zupanu, ki se je 29. oktobra 2021 v gorah smrtno ponesrečil. V eni od katehez je razmišljal tudi o tem, kako sprejeti Božjo voljo ob tragedijah, nesrečah in med drugim dejal:Kajti tudi če človek umre, se ne zgodi nič drugega, kot da pade v Božje naročje. Smrt ni tragika, je pot v večno življenje.
Naš gost
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Naš gost
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Naš gost
Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.
Naš gost
Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.
Naš gost
Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.
Naš gost
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Naš gost
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Naš gost
Pred nedeljo Svete družine smo pokukali v praznični utrip družine Gregorja in Darije Ovsenik, ki na kmetiji pr Odéms v Predosljah pri Kranju prideluje seneno mleko in mlečne izdelke, po katerih slovijo daleč naokoli.
Naš gost
Pred nedeljo Svete družine smo pokukali v praznični utrip družine Gregorja in Darije Ovsenik, ki na kmetiji pr Odéms v Predosljah pri Kranju prideluje seneno mleko in mlečne izdelke, po katerih slovijo daleč naokoli.
Naš gost
Naš gost je bil osamosvojitelj, pisatelj in dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Vabljeni k poslušanju.
Naš gost
Naš gost je bil osamosvojitelj, pisatelj in dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Vabljeni k poslušanju.
Naš gost
Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.
Naš gost
Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Pogovor o
Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Kmetijska oddaja
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
Globine
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Za življenje
V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Mladenič se je nekega dne pojavil pred svojim starim učiteljem, da bi se z njim pogovoril o ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.