V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarRomana Biderdružina Žagar Rekek
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo skozi literarno zgodbo iz knjige »Vse je postalo plamen« pisateljice Nataše Konc Lorenzutti predstavili zgodbo zamolčane akademske kiparke Lize Hribar, ki je bila skupaj z možem Zoranom obsojena na Nagodetovem procesu. Knjiga je v zbirki Knezova knjižnica izšla pri založbi Slovenska matica.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.
Moja zgodba
Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Moja zgodba
V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.
Moja zgodba
Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti.
Moja zgodba
Že drugič lahko prisluhnete besedam Ivka Spetiča, rojenega v Ilirski Bistrici leta 1931, ki nam je v svojem pričevanju odstiral spomine na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej. Vojna je v Ilirsko Bistrico sprva prinesla le malo neposrednih spopadov, a veliko negotovosti. Ivko je bil priča menjavam oblasti, prisotnosti različnih vojaških formacij ter naraščajoči partizanski aktivnosti.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Slovencem po svetu in domovini
Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.
Naš gost
Arheolog, izredni profesor dr. Anton Velušček je govoril o svojih življenjskih izbirah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.
Globine
Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«. Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!
Pogovor o
Kakovost življenja v Sloveniji ostaja visoka, tudi trend je pozitiven. Po različnih svetovnih indeksih blaginje in zadovoljstva z življenjem sodi Slovenija med uspešnejše države sveta, v najnovejšem poročilu o razvoju ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. A dodaja, da naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije omejujejo razvojni potencial. Do leta 2045 bomo tako imeli za 145 tisoč delovno sposobnih ljudi manj, kar je, kot opozarja naš sogovornik Peter Wostner iz Umarja, velik problem, če želimo zagotavljati kakovost življenja, kot jo imamo sedaj.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Otok
125 let je minilo od smrti pesnika naše moderne Josipa Murna Aleksandrova. Ni bentil kot Cankar, ni vedril kot Zupančič, ni bil tako samozadosten in bleščeč kot Kette. Segal je predvsem vase, iskal je nove oblike, drugačen zven besed.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Pogovor o
Kakovost življenja v Sloveniji ostaja visoka, tudi trend je pozitiven. Po različnih svetovnih indeksih blaginje in zadovoljstva z življenjem sodi Slovenija med uspešnejše države sveta, v najnovejšem poročilu o razvoju ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. A dodaja, da naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije omejujejo razvojni potencial. Do leta 2045 bomo tako imeli za 145 tisoč delovno sposobnih ljudi manj, kar je, kot opozarja naš sogovornik Peter Wostner iz Umarja, velik problem, če želimo zagotavljati kakovost življenja, kot jo imamo sedaj.