Is podcast
Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.
Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.
Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
Evropska komisija je kmete in male dobavitelje v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi povabila k izpolnitvi vprašalnika o nepoštenih trgovinskih praksah. Gre za redno letno raziskavo v okviru izvajanja direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s hrano, ki se je začela uporabljati konec leta 2021. Vprašalnik je mogoče izpolniti še do nedelje 15. marca.
Evropska komisija je kmete in male dobavitelje v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi povabila k izpolnitvi vprašalnika o nepoštenih trgovinskih praksah. Gre za redno letno raziskavo v okviru izvajanja direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s hrano, ki se je začela uporabljati konec leta 2021. Vprašalnik je mogoče izpolniti še do nedelje 15. marca.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Kmetje morajo, zaradi varstva voda, upoštevati stroge časovne omejitve glede gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Tokrat smo spomnili, katere omejitve te dni še veljajo in katere so že sproščene.
Kmetje morajo, zaradi varstva voda, upoštevati stroge časovne omejitve glede gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Tokrat smo spomnili, katere omejitve te dni še veljajo in katere so že sproščene.
Takoj po poročilih ob 9.00, boste slišali nekaj misli Martina Nahtigala, urednika spletnega portala Domovina.je iz njegove analize stanja kmečkih protestov, v Evropi in pri nas doma.
Takoj po poročilih ob 9.00, boste slišali nekaj misli Martina Nahtigala, urednika spletnega portala Domovina.je iz njegove analize stanja kmečkih protestov, v Evropi in pri nas doma.
V Sindikatu kmetov Slovenije so ogorčeni nad dejstvom, da so na kmetiji Možganovih, potem ko so jim vrnili na nezakonit način odvzeto govedo, morali eno od živali zaradi posledic poškodbe usmrtiti. Na čudno ravnanje s premestitvijo inšpektorice, pa opozarjajo v NSi…
V Sindikatu kmetov Slovenije so ogorčeni nad dejstvom, da so na kmetiji Možganovih, potem ko so jim vrnili na nezakonit način odvzeto govedo, morali eno od živali zaradi posledic poškodbe usmrtiti. Na čudno ravnanje s premestitvijo inšpektorice, pa opozarjajo v NSi…
Eno prvih dejanj nove ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je bila “zamrznitev” fizičnega popisa cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil. Razlog: “Ker se je inflacija, povezana s hrano, trenutno umirila in ker trgovci niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov v obdobju med dvema popisoma.” Košarici so že vse od začetka nasprotovale kmečke stanovske organizacije …
Eno prvih dejanj nove ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je bila “zamrznitev” fizičnega popisa cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil. Razlog: “Ker se je inflacija, povezana s hrano, trenutno umirila in ker trgovci niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov v obdobju med dvema popisoma.” Košarici so že vse od začetka nasprotovale kmečke stanovske organizacije …
Ideja je hvalevredna in v publikaciji s 40 stranmi najdemo zbranih veliko namigov in napotkov za pametne vsakodnevne odločitve, ki pripomorejo k smotrni rabi virov, k skrbi za okolje in naš planet in se na koncu poznajo tudi v naši denarnici. A žal se avtorji tudi tokrat niso mogli otresti aktivizma. Tako lahko v publikaciji najdemo številne trditve, ki kmetijsko pridelavo, še posebej pa živinorejo pribijajo na križ. In to na podlagi posplošenih in velikokrat iz konteksta iztrganih trditev …
Ideja je hvalevredna in v publikaciji s 40 stranmi najdemo zbranih veliko namigov in napotkov za pametne vsakodnevne odločitve, ki pripomorejo k smotrni rabi virov, k skrbi za okolje in naš planet in se na koncu poznajo tudi v naši denarnici. A žal se avtorji tudi tokrat niso mogli otresti aktivizma. Tako lahko v publikaciji najdemo številne trditve, ki kmetijsko pridelavo, še posebej pa živinorejo pribijajo na križ. In to na podlagi posplošenih in velikokrat iz konteksta iztrganih trditev …
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče