Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Prenašali smo sveto mašo za uspeh beatifikacije Božjega služabnika salezijanskega bogoslovca Bernarda Štuheca. Somaševanje je vodil dr. Miran Sajovic, ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik, pel je ŽPZ Rakovnik pod vodstvom Tine Klančar. Na orgle je igral Žiga Godec.
Sveta maša
Prenašali smo sveto mašo za uspeh beatifikacije Božjega služabnika salezijanskega bogoslovca Bernarda Štuheca. Somaševanje je vodil dr. Miran Sajovic, ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik, pel je ŽPZ Rakovnik pod vodstvom Tine Klančar. Na orgle je igral Žiga Godec.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle p. Vid Lisjak.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle p. Vid Lisjak.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, pela Ana Šuštar, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, pela Ana Šuštar, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Akademski pevski zbor svete Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač. Pri orglah je bila Ana Kresal.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Akademski pevski zbor svete Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač. Pri orglah je bila Ana Kresal.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, ljudsko petje je vodil Jure Ferletič, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, ljudsko petje je vodil Jure Ferletič, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, ljudsko petje je vodil Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, ljudsko petje je vodil Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je v oddaji predstavil pravila naglaševanja in jezikovne priročnike, s katerimi si lahko pomagamo.
Naš pogled
V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.
Zgodbe za otroke
Učenci so opazovali Jezusa vedno, ko se je umaknil na samo, da bi molil. Tudi oni so si želeli znati moliti, zato so ga prosili, da nauči še njih. In Jezus jih je naučil najlepšo molitev, ki jo po celem svetu molimo še danes.
Moja zgodba
Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.
Slovencem po svetu in domovini
Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.
Spoznanje več, predsodek manj
Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Ritem srca
Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Gostili smo še enega mladega glasbenika, ki je pred kratkim izdal novi album. Alex Volasko nam je predstavil veselje, ki ga trenutno doživlja v glasbenem in zasebnem življenju, saj je med drugim postal očka.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.