Is podcast
Na 29. nedeljo med letom – misijonsko nedeljo – smo prenašali sveto mašo iz Šentruperta na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, med mašo o svojem delu spregovorila misijonarka v Angoli Zvonka Mikec. Pri maši je sodeloval tudi Mladinski pevski zbor Šentrupert pod vodstvom in orgelsko spremljavo Anite Grm.
Na 29. nedeljo med letom – misijonsko nedeljo – smo prenašali sveto mašo iz Šentruperta na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, med mašo o svojem delu spregovorila misijonarka v Angoli Zvonka Mikec. Pri maši je sodeloval tudi Mladinski pevski zbor Šentrupert pod vodstvom in orgelsko spremljavo Anite Grm.
Na 29. nedeljo med letom – misijonsko nedeljo – smo prenašali sveto mašo iz Šentruperta na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, med mašo o svojem delu spregovorila misijonarka v Angoli Zvonka Mikec. Pri maši je sodeloval tudi Mladinski pevski zbor Šentrupert pod vodstvom in orgelsko spremljavo Anite Grm.
Maševal je župnik Marko Rijavec.
Maševal je župnik Marko Rijavec.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnijski vikar Alan Tedeško.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnijski vikar Alan Tedeško.
Maševal je vikar Alan Tedeško, s petjem in igranjem je sodeloval duo Mir z Medvedjega Brda
Maševal je vikar Alan Tedeško, s petjem in igranjem je sodeloval duo Mir z Medvedjega Brda
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel pa Pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel pa Pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Maševal je župnik Marko Rijavec ob petju župnijskega zbora, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Maševal je župnik Marko Rijavec ob petju župnijskega zbora, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnijski vikar Alan Tedeško.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnijski vikar Alan Tedeško.
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.