Is podcast
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Anže Kuharič, z orglami pa je petje pospremil Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Anže Kuharič, z orglami pa je petje pospremil Matija Korčanin.
Maševal je p. Rafael Slejko, prepevala Pia Trontelj, orglala pa Polona Gantar.
Maševal je p. Rafael Slejko, prepevala Pia Trontelj, orglala pa Polona Gantar.
Maševal je p. Pavle Jakop, prepevala je Moška vokalna skupina Tromostovje - umetniški vodja Miha Zupanc Kovač, orgle Ana Kresal.
Maševal je p. Pavle Jakop, prepevala je Moška vokalna skupina Tromostovje - umetniški vodja Miha Zupanc Kovač, orgle Ana Kresal.
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, s petjem je bogoslužje bogatil Komorni zbor sv. Marjete Dol, za orglami pa je bil Uroš Pele.
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, s petjem je bogoslužje bogatil Komorni zbor sv. Marjete Dol, za orglami pa je bil Uroš Pele.
Sveto mašo je daroval Simon Onušič, s petjem je bogoslužje bogatil Aljaž Košič, za orglami pa je bila Polona Gantar.
Sveto mašo je daroval Simon Onušič, s petjem je bogoslužje bogatil Aljaž Košič, za orglami pa je bila Polona Gantar.
Maševal je župnik p. Pavle Jakop.
Maševal je župnik p. Pavle Jakop.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.
Ko bi te imenoval s tvojim polnim imenom, bi še ti morda ne trznila, vsak drug pa bi bil skoraj gotovo mislil, da se obračam h kaki kraljici. A vseeno poskusiva. Torej: Moja ljuba sveta Jeanne-Françoise Frémyot de Chantal …