Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 22. 11.

Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel pa je župnijski pevski zbor.

22. 11. 2021
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 22. 11.

Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel pa je župnijski pevski zbor.

Radio Ognjišče

VEČ ...|22. 11. 2021
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 22. 11.

Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel pa je župnijski pevski zbor.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|27. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|26. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz celjske stolne cerkve svetega Danijela

Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.

Prenos maše iz celjske stolne cerkve svetega Danijela

Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Prenos maše iz celjske stolne cerkve svetega Danijela

Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.

VEČ ...|25. 1. 2026
Prenos maše iz celjske stolne cerkve svetega Danijela

Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.

Radio Ognjišče RTV

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 24. 1.

Mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 24. 1.

Mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 24. 1.

Mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|24. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 24. 1.

Mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

VEČ ...|23. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 23. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 22. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 22. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 22. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

VEČ ...|22. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 22. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 21. 1.

Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 21. 1.

Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 21. 1.

Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.

VEČ ...|21. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 21. 1.

Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 20. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je zbor Sv. Marko.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 20. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je zbor Sv. Marko.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 20. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je zbor Sv. Marko.

VEČ ...|20. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 20. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je zbor Sv. Marko.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

Sveta maša

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Za sožitje

VEČ ... |
Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanjevzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura