OPOZORILO: Oddaji z glasbo prisluhnite prek te povezave
V oddaji Luč v temi ste tokrat prišli na svoj račun ljubitelji glasbe.
Gostili smo Franca žerdonerja, ki je v svoji bogati glasbeni karieri
ustvaril preko 230 lastnih skladb, 32 let vodil ansambel Šaleški fantje
in 10 let ansambelj Franc Žerdoner s prijatelji ter sodeloval tudi v
nekaterih drugih glasbenih zasedbah. In vse to kljub oviram, ki jih
prinaša življenje z minimalnim ostankom vida.
OPOZORILO: Oddaji z glasbo prisluhnite prek te povezave
V oddaji Luč v temi ste tokrat prišli na svoj račun ljubitelji glasbe.
Gostili smo Franca žerdonerja, ki je v svoji bogati glasbeni karieri
ustvaril preko 230 lastnih skladb, 32 let vodil ansambel Šaleški fantje
in 10 let ansambelj Franc Žerdoner s prijatelji ter sodeloval tudi v
nekaterih drugih glasbenih zasedbah. In vse to kljub oviram, ki jih
prinaša življenje z minimalnim ostankom vida.
OPOZORILO: Oddaji z glasbo prisluhnite prek te povezave
V oddaji Luč v temi ste tokrat prišli na svoj račun ljubitelji glasbe.
Gostili smo Franca žerdonerja, ki je v svoji bogati glasbeni karieri
ustvaril preko 230 lastnih skladb, 32 let vodil ansambel Šaleški fantje
in 10 let ansambelj Franc Žerdoner s prijatelji ter sodeloval tudi v
nekaterih drugih glasbenih zasedbah. In vse to kljub oviram, ki jih
prinaša življenje z minimalnim ostankom vida.
Luč v temi
Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.
Luč v temi
Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.
Luč v temi
Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.
Luč v temi
Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.
Luč v temi
Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.
Luč v temi
Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.
Luč v temi
Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.
Luč v temi
Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.
Luč v temi
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Luč v temi
Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Luč v temi
Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.
Luč v temi
Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.
Luč v temi
Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.
Luč v temi
Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.
Luč v temi
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Luč v temi
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Moja zgodba
V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.
Kmetijska oddaja
O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.