Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državna odlikovanja mezzosopranistki Bernardi Fink Inzko, baritonistu Marku Finku ter zborovodji Jožetu Troštu. Mednarodno uveljavljena pevca Bernardo Fink Inzko in Marka Finka, ki že vrsto let delujeta tako na opernem kot koncertnem področju, je odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Dolgoletnega glasbenega vodjo ljubljanske stolnice, vodjo več zborov ter skladatelja Trošta pa je odlikoval z redom za zasluge za življenjsko delo in pečat, ki ga je pustil v slovenski zborovski glasbi.
Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državna odlikovanja mezzosopranistki Bernardi Fink Inzko, baritonistu Marku Finku ter zborovodji Jožetu Troštu. Mednarodno uveljavljena pevca Bernardo Fink Inzko in Marka Finka, ki že vrsto let delujeta tako na opernem kot koncertnem področju, je odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Dolgoletnega glasbenega vodjo ljubljanske stolnice, vodjo več zborov ter skladatelja Trošta pa je odlikoval z redom za zasluge za življenjsko delo in pečat, ki ga je pustil v slovenski zborovski glasbi.
Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državna odlikovanja mezzosopranistki Bernardi Fink Inzko, baritonistu Marku Finku ter zborovodji Jožetu Troštu. Mednarodno uveljavljena pevca Bernardo Fink Inzko in Marka Finka, ki že vrsto let delujeta tako na opernem kot koncertnem področju, je odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in predanost slovenski pesmi. Dolgoletnega glasbenega vodjo ljubljanske stolnice, vodjo več zborov ter skladatelja Trošta pa je odlikoval z redom za zasluge za življenjsko delo in pečat, ki ga je pustil v slovenski zborovski glasbi.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Kulturni utrinki
V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.
Kulturni utrinki
V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.
Kulturni utrinki
Tokrat smo predstavili Koncert z naslovom Molitev - Preghiera, ki bo v Refektoriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, v soboto, 5. aprila (tik pred tiho nedeljo), zvečer ob 20 uri. Zazvenela bo sakralna glasba s pevskimi solisti ob klavirju. V imenu organizatorjev Društva za ustvarjalnost Variatio je koncert predstavila Andreja Jerebic Erjavec.
Kulturni utrinki
Tokrat smo predstavili Koncert z naslovom Molitev - Preghiera, ki bo v Refektoriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, v soboto, 5. aprila (tik pred tiho nedeljo), zvečer ob 20 uri. Zazvenela bo sakralna glasba s pevskimi solisti ob klavirju. V imenu organizatorjev Društva za ustvarjalnost Variatio je koncert predstavila Andreja Jerebic Erjavec.
Kulturni utrinki
Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.
Kulturni utrinki
Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.
Kulturni utrinki
V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.
Kulturni utrinki
V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.
Kulturni utrinki
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.
Kulturni utrinki
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.
Kulturni utrinki
Mešani pevski zbor Anton Foerster je pevsko praznovanje v jubilejni zlati sezoni zasnoval kot »Foersterjev abonma«. Koncerti se že od lanske jeseni odvijajo v približno dvomesečnem intervalu. V marcu se bodo pevci s postnim skladbami predstavili v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah, to nedeljo, 30. marca ob 19h. Koncert je predstavil ustanovni član Lojze Peterle.
Kulturni utrinki
Mešani pevski zbor Anton Foerster je pevsko praznovanje v jubilejni zlati sezoni zasnoval kot »Foersterjev abonma«. Koncerti se že od lanske jeseni odvijajo v približno dvomesečnem intervalu. V marcu se bodo pevci s postnim skladbami predstavili v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah, to nedeljo, 30. marca ob 19h. Koncert je predstavil ustanovni član Lojze Peterle.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.