Rok Čakš o podpori vladi in aktualnem notranjepolitičnem dogajanju

Vlado počasi dosega realnost, med ljudmi pa popušča tisti občutek opojne vznesenosti, ki jo je prinesla lanskoletna velika zmaga Roberta Goloba nad Janezom Janšo. Tako je v pogovoru o zadnjem političnem dogajanju za naš radio povedal Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina. 

Radio Ognjišče

info info komentar politika zdravstvo Ukrajina

17. 1. 2023
Rok Čakš o podpori vladi in aktualnem notranjepolitičnem dogajanju

Vlado počasi dosega realnost, med ljudmi pa popušča tisti občutek opojne vznesenosti, ki jo je prinesla lanskoletna velika zmaga Roberta Goloba nad Janezom Janšo. Tako je v pogovoru o zadnjem političnem dogajanju za naš radio povedal Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|17. 1. 2023
Rok Čakš o podpori vladi in aktualnem notranjepolitičnem dogajanju

Vlado počasi dosega realnost, med ljudmi pa popušča tisti občutek opojne vznesenosti, ki jo je prinesla lanskoletna velika zmaga Roberta Goloba nad Janezom Janšo. Tako je v pogovoru o zadnjem političnem dogajanju za naš radio povedal Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina. 

Radio Ognjišče

infoinfokomentarpolitikazdravstvoUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

info komunizem pogovor spomin

Informativni prispevki

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

info komunizem pogovor spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

info sls pogovor politika

Informativni prispevki

Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

VEČ ...|13. 5. 2025
Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

Radio Ognjišče

info sls pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2025
Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

info kultura politika

Informativni prispevki

Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

VEČ ...|12. 5. 2025
Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

Tanja Dominko

info kultura politika

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2025
Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

info družba mladi odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

VEČ ...|9. 5. 2025
Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Andrej Šinko

info družba mladi odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2025
Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

info papež oddaja

Informativni prispevki

Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

VEČ ...|8. 5. 2025
Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

Radio Ognjišče

info papež oddaja

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 5. 2025
Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

info družba politika

Informativni prispevki

Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

VEČ ...|6. 5. 2025
Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

Andrej Šinko

info družba politika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 5. 2025
Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

VEČ ...|5. 5. 2025
Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 5. 2025
Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

info družba mladi politika

Informativni prispevki

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

VEČ ...|4. 5. 2025
Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

Andrej Šinko

info družba mladi politika

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 5. 2025
Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Od slike do besede

VEČ ...|13. 5. 2025
Alojz Rebula - Mojca Petaros

V oddaji Od slike do besede je bila z nami publicistka in prevajalka Mojca Petaros. Poslušali smo tudi odlomke iz knjige Credo, pisatelja in akademika Alojza Rebule.

Alojz Rebula - Mojca Petaros

V oddaji Od slike do besede je bila z nami publicistka in prevajalka Mojca Petaros. Poslušali smo tudi odlomke iz knjige Credo, pisatelja in akademika Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

literaturapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 5. 2025
Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar