Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme.
Informativni prispevki
Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme.
Informativni prispevki
Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme.
Informativni prispevki
Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme.
Informativni prispevki
Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Administracija Donalda Trumpa je začela uresničevati obljubo o izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA. V Los Angelesu so zaradi racij in aretacij zvezne Službe za priseljevanje in carine izbruhnili protesti, prerasli so v nasilne izgrede. Bela hiša je zato na ulice največjega mesta v zvezni državi Kalifornija napotila pripadnike nacionalne garde in celo marince iz aktivne sestave vojske svetovne velesile. Ta poteza je razburila lokalne oblasti. Za komentar smo prosili Strokovnjaka za mednarodne odnose in raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju v ZDA dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.
Informativni prispevki
Gradec, kjer se je zgodil najhujši strelski pokol v zgodovini Avstrije, leži nedaleč stran od meje z našo državo. V tem mestu živi, študira in dela veliko Slovencev, zato se tudi doma resno zavedamo svoje ranljivosti. Slišali smo lahko predstavnike naših oblasti, da nismo imuni. Nas lahko skrbi? Kako realna je grožnja, da doživimo kaj podobnega? Poklicali smo strokovnjaka za varnost Boštjana Perneta.
Informativni prispevki
Cene stanovanjskih nepremi·nin ·e vedno rastejo. Zgolj lani so se podra·ile za 8,5 odstotka, v zadnjih petih letih pa skoraj podvojile. Dr·ava ·eli stanovanjsko gradnjo okrepiti s sto milijoni evrov na leto, vendar poznavalci opozarjajo, da bi bilo nujno pove·ati tudi nekatere investicije v zasebnem sektorju. O razmerah na nepremi·ninskem trgu je za na· radio spregovoril direktor podjetja Stoja Trade Zoran ·uki·, ki re·itve vidi v pohitritvi postopkov za gradnjo, poudarku na zasebnih investicijah in spremembah zakonodaje, ki bi okrepile oddajanje praznih stanovanj v najem.
Informativni prispevki
Cene stanovanjskih nepremi·nin ·e vedno rastejo. Zgolj lani so se podra·ile za 8,5 odstotka, v zadnjih petih letih pa skoraj podvojile. Dr·ava ·eli stanovanjsko gradnjo okrepiti s sto milijoni evrov na leto, vendar poznavalci opozarjajo, da bi bilo nujno pove·ati tudi nekatere investicije v zasebnem sektorju. O razmerah na nepremi·ninskem trgu je za na· radio spregovoril direktor podjetja Stoja Trade Zoran ·uki·, ki re·itve vidi v pohitritvi postopkov za gradnjo, poudarku na zasebnih investicijah in spremembah zakonodaje, ki bi okrepile oddajanje praznih stanovanj v najem.
Informativni prispevki
Na Poljskem so spremljali dramatičen razplet predsedniške tekme. Malenkost več glasov je v drugem krogu volitev prejel neodvisni kandidat Karol Nawrocki, ki ga je podprla opozicijska stranka Zakon in pravičnost. Ugnal je župana Varšáve Rafala Trzaskowskega, ki je bil kandididat vladajoče Državljanske koalicije. Kakšno sporočilo nosi izid? O tem smo govorili z zgodovinarjem in s političnim analitikom dr. Alešem Mavrom.
Informativni prispevki
Na Poljskem so spremljali dramatičen razplet predsedniške tekme. Malenkost več glasov je v drugem krogu volitev prejel neodvisni kandidat Karol Nawrocki, ki ga je podprla opozicijska stranka Zakon in pravičnost. Ugnal je župana Varšáve Rafala Trzaskowskega, ki je bil kandididat vladajoče Državljanske koalicije. Kakšno sporočilo nosi izid? O tem smo govorili z zgodovinarjem in s političnim analitikom dr. Alešem Mavrom.
Informativni prispevki
Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.
Informativni prispevki
Poslanci so 27. maja med prvo obravnavo odločili, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo obravnavo. Za zakon so bili v koalicijskih Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili v SDS, NSi in poslanci iz vrst Demokratov. O predlogu zakona smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske medicinske akademije dr. Pavlom Poredošem.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v intervjuju za naš radio izpostavil več ostrih kritik na račun aktualne vlade Roberta Goloba, hkrati pa tudi opozoril na neplodnost političnega sodelovanja med predsednico republike in predsednikom vlade. Po njegovem mnenju se je politični prostor že začel ogrevati za zadnje leto pred volitvami, pri čemer pa trenutna oblast deluje predvsem z mislijo na samoohranitev.
Pogovor o
Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.
Komentar tedna
… Kaj bo mene preživelo? Kaj bo moja generacija ustvarila trajnega, da bodo prihodnji rodovi s ponosom ohranjali in predajali naprej? Marsikdo niti nagrobnika ne pusti za sabo. V življenju je ustvaril goro odpadkov, ki ga je pokopala pod sabo. V trošenju se je iztrošil, upepelili in raztrosili so ga. Pred Binkoštmi smo. V sebi nosimo Božjega Duha, ki ustvarja življenje in lepoto. Tisto, ki ne mine, ker je vedno mlado. Dajmo mu priložnost, da bo iz nas ustvaril nekaj lepega in trajnega.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednje srečanje rojakov z vsega sveta letos v obeh Goricah. Prireditev Dobrodošli doma 2025, na kateri pričakujejo več kot 200 nastopajočih, med njimi Ansambel Saša Avsenika in več kot 1500 udeležencev s petih kontinentov sveta, bo potekala kar dvanajst dni in jo gosti Evropska prestolnica kulture EPK GO! 2025. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je za naš radio poudarila, da urad želi mednarodno javnost opozoriti na čezmejnost slovenskega kulturnega prostora. Na Dobrodošli doma 2025 bodo tudi podpisali listino o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. junij 2025 ob 05-ih
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kulturni utrinki
V Sloveniji bomo lahko prvič prisluhnili značilnim zvokom slovitega finskega zbora Tapiola, ki ga gosti Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije. O skupnem koncertu in značilnem finskem zvoku sta govorili zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič ter pevka Dekliškega zbora Ema Marija.
Komentar Družina
V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.