Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

info pogovor mednarodna politika Kitajska

Informativni prispevki

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Kitajska

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 11. 2022
Andrej Vombergar igral za slovensko državno nogometno reprezentanco

Na nedavnih tekmah naše nogometne reprezentanca proti Romuniji in Črni Gori je igral tudi 28-letni Andrej Vombergar, argentinski Slovenec, ki je že bil član ljubljanske Olimpije, od julija letos pa je član buenosaireškega prvoligaša San Lorenzo. V sedemnajstih tekmah je dosegel šest golov. Na obisku v našem studu smo ga vprašali, kaj mu pomeni igrati za slovensko izbrano vrsto ... V sredo, 23. 11. 2022, ga je na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela državna sekretarka Vesna Humar. Član slovenske državne ekipe je pripravil presenečenje, saj je ob tej priložnosti Uradu podaril svoj podpisan dres s številko 18. 

Andrej Vombergar igral za slovensko državno nogometno reprezentanco

Na nedavnih tekmah naše nogometne reprezentanca proti Romuniji in Črni Gori je igral tudi 28-letni Andrej Vombergar, argentinski Slovenec, ki je že bil član ljubljanske Olimpije, od julija letos pa je član buenosaireškega prvoligaša San Lorenzo. V sedemnajstih tekmah je dosegel šest golov. Na obisku v našem studu smo ga vprašali, kaj mu pomeni igrati za slovensko izbrano vrsto ... V sredo, 23. 11. 2022, ga je na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela državna sekretarka Vesna Humar. Član slovenske državne ekipe je pripravil presenečenje, saj je ob tej priložnosti Uradu podaril svoj podpisan dres s številko 18. 

info rojaki

Informativni prispevki

Andrej Vombergar igral za slovensko državno nogometno reprezentanco

Na nedavnih tekmah naše nogometne reprezentanca proti Romuniji in Črni Gori je igral tudi 28-letni Andrej Vombergar, argentinski Slovenec, ki je že bil član ljubljanske Olimpije, od julija letos pa je član buenosaireškega prvoligaša San Lorenzo. V sedemnajstih tekmah je dosegel šest golov. Na obisku v našem studu smo ga vprašali, kaj mu pomeni igrati za slovensko izbrano vrsto ... V sredo, 23. 11. 2022, ga je na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela državna sekretarka Vesna Humar. Član slovenske državne ekipe je pripravil presenečenje, saj je ob tej priložnosti Uradu podaril svoj podpisan dres s številko 18. 

VEČ ...|28. 11. 2022
Andrej Vombergar igral za slovensko državno nogometno reprezentanco

Na nedavnih tekmah naše nogometne reprezentanca proti Romuniji in Črni Gori je igral tudi 28-letni Andrej Vombergar, argentinski Slovenec, ki je že bil član ljubljanske Olimpije, od julija letos pa je član buenosaireškega prvoligaša San Lorenzo. V sedemnajstih tekmah je dosegel šest golov. Na obisku v našem studu smo ga vprašali, kaj mu pomeni igrati za slovensko izbrano vrsto ... V sredo, 23. 11. 2022, ga je na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela državna sekretarka Vesna Humar. Član slovenske državne ekipe je pripravil presenečenje, saj je ob tej priložnosti Uradu podaril svoj podpisan dres s številko 18. 

Matjaž Merljak

info rojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 11. 2022
Praznična ponudba Ognjišča

Ponudbo založbe Ognjišče za advent in Miklavževo obdarovanje smo predstavili z vodjo Knjigarne Ognjišče v Kranju Tanjo Štuhec. 

Praznična ponudba Ognjišča

Ponudbo založbe Ognjišče za advent in Miklavževo obdarovanje smo predstavili z vodjo Knjigarne Ognjišče v Kranju Tanjo Štuhec. 

info

Informativni prispevki

Praznična ponudba Ognjišča

Ponudbo založbe Ognjišče za advent in Miklavževo obdarovanje smo predstavili z vodjo Knjigarne Ognjišče v Kranju Tanjo Štuhec. 

VEČ ...|25. 11. 2022
Praznična ponudba Ognjišča

Ponudbo založbe Ognjišče za advent in Miklavževo obdarovanje smo predstavili z vodjo Knjigarne Ognjišče v Kranju Tanjo Štuhec. 

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 11. 2022
Janez Cigler Kralj o pišmeuhovskem odnosu do starejših

V nedeljo bomo v sklopu treh referendumskih vprašanj odločali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika izvajanje zakona, ki je bil sprejet v času Janševe vlade na leto 2024. Golobova koalicija meni, da je to nujno za ohranitev zdajšnjih pravic in pripravo podlag za izvedbo osnovnega zakona. V opozicijskih SDS in NSi pa poudarjajo, da je bilo za to dovolj časa in bodo z zamikom uveljavitve osnovnega zakona uporabniki prikrajšani. Zato pozivajo, da volivci na glasovnici obkrožijo PROTI. O samem sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi in očitkih, ki letijo nanj, se je z nekdanjim ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem pogovarjala Marta Jerebič. 

Janez Cigler Kralj o pišmeuhovskem odnosu do starejših

V nedeljo bomo v sklopu treh referendumskih vprašanj odločali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika izvajanje zakona, ki je bil sprejet v času Janševe vlade na leto 2024. Golobova koalicija meni, da je to nujno za ohranitev zdajšnjih pravic in pripravo podlag za izvedbo osnovnega zakona. V opozicijskih SDS in NSi pa poudarjajo, da je bilo za to dovolj časa in bodo z zamikom uveljavitve osnovnega zakona uporabniki prikrajšani. Zato pozivajo, da volivci na glasovnici obkrožijo PROTI. O samem sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi in očitkih, ki letijo nanj, se je z nekdanjim ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem pogovarjala Marta Jerebič. 

info

Informativni prispevki

Janez Cigler Kralj o pišmeuhovskem odnosu do starejših

V nedeljo bomo v sklopu treh referendumskih vprašanj odločali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika izvajanje zakona, ki je bil sprejet v času Janševe vlade na leto 2024. Golobova koalicija meni, da je to nujno za ohranitev zdajšnjih pravic in pripravo podlag za izvedbo osnovnega zakona. V opozicijskih SDS in NSi pa poudarjajo, da je bilo za to dovolj časa in bodo z zamikom uveljavitve osnovnega zakona uporabniki prikrajšani. Zato pozivajo, da volivci na glasovnici obkrožijo PROTI. O samem sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi in očitkih, ki letijo nanj, se je z nekdanjim ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem pogovarjala Marta Jerebič. 

VEČ ...|24. 11. 2022
Janez Cigler Kralj o pišmeuhovskem odnosu do starejših

V nedeljo bomo v sklopu treh referendumskih vprašanj odločali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika izvajanje zakona, ki je bil sprejet v času Janševe vlade na leto 2024. Golobova koalicija meni, da je to nujno za ohranitev zdajšnjih pravic in pripravo podlag za izvedbo osnovnega zakona. V opozicijskih SDS in NSi pa poudarjajo, da je bilo za to dovolj časa in bodo z zamikom uveljavitve osnovnega zakona uporabniki prikrajšani. Zato pozivajo, da volivci na glasovnici obkrožijo PROTI. O samem sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi in očitkih, ki letijo nanj, se je z nekdanjim ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem pogovarjala Marta Jerebič. 

Marta Jerebič

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2022
Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

info kmetijstvo družba izobraževanje

Informativni prispevki

Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

VEČ ...|16. 11. 2022
Mlečna paleta Kmetije Pr Pažbar

Na kmetiji Pr Pažbar združujejo inovativne ideje mlajših z nezmotljivimi nasveti in izkušnjami starejših. Pod njihovimi rokami nastajajo mlečni izdelki neponovljivih okusov. Nudijo domače jogurte, skuto in kislo smetano iz polnomastnega domačega kravjega mleka. Mleku ničesar ne odvzamejo in ničesar ne dodajajo. Njihovi izdelki so znani po gosti, mazljivi, žametni, nežni strukturi in polnem okusu. S svežim okusom in mlečno aromo ter vitamini veljajo jogurti in ostali mlečni proizvodi za pomemben del uravnotežene prehrane. 

Nataša Ličen

info kmetijstvo družba izobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2022
Sirar Jure Vončina iz Idrijskih Krnic

V prelepih koncih naše domovine, na planoti posejani s kmetijami, v Idrijskih Krnicah uspešno sirari Jure Vončina. Pred trinajstimi leti je začel skupaj z ženo, ustvarila sta večjo sirarno, ki je na enaki nadmorski višini kot tolminske planinske sirarne. V enem letu pridelajo do petnajst ton trdega in zorjenega sira, med njihovimi izdelki so tudi jogurti in skuta. 

Sirar Jure Vončina iz Idrijskih Krnic

V prelepih koncih naše domovine, na planoti posejani s kmetijami, v Idrijskih Krnicah uspešno sirari Jure Vončina. Pred trinajstimi leti je začel skupaj z ženo, ustvarila sta večjo sirarno, ki je na enaki nadmorski višini kot tolminske planinske sirarne. V enem letu pridelajo do petnajst ton trdega in zorjenega sira, med njihovimi izdelki so tudi jogurti in skuta. 

info kmetijstvo svetovanje narava

Informativni prispevki

Sirar Jure Vončina iz Idrijskih Krnic

V prelepih koncih naše domovine, na planoti posejani s kmetijami, v Idrijskih Krnicah uspešno sirari Jure Vončina. Pred trinajstimi leti je začel skupaj z ženo, ustvarila sta večjo sirarno, ki je na enaki nadmorski višini kot tolminske planinske sirarne. V enem letu pridelajo do petnajst ton trdega in zorjenega sira, med njihovimi izdelki so tudi jogurti in skuta. 

VEČ ...|16. 11. 2022
Sirar Jure Vončina iz Idrijskih Krnic

V prelepih koncih naše domovine, na planoti posejani s kmetijami, v Idrijskih Krnicah uspešno sirari Jure Vončina. Pred trinajstimi leti je začel skupaj z ženo, ustvarila sta večjo sirarno, ki je na enaki nadmorski višini kot tolminske planinske sirarne. V enem letu pridelajo do petnajst ton trdega in zorjenega sira, med njihovimi izdelki so tudi jogurti in skuta. 

Nataša Ličen

info kmetijstvo svetovanje narava

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 11. 2022
Kako na nagrajevanje družinskih zdravnikov gledajo v sindikatu Praktik.um?

Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami. V zadnjem času so se še poglobile, številni družinski zdravniki odhajajo, tisti, ki ostajajo, opozarjajo na preobremenjenost, novega kadra ni, vse več ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, je zato brez osebnega zdravnika. O vsem tem smo govorili s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorjem Muževičem.

Kako na nagrajevanje družinskih zdravnikov gledajo v sindikatu Praktik.um?

Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami. V zadnjem času so se še poglobile, številni družinski zdravniki odhajajo, tisti, ki ostajajo, opozarjajo na preobremenjenost, novega kadra ni, vse več ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, je zato brez osebnega zdravnika. O vsem tem smo govorili s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorjem Muževičem.

info pogovor zdravstvo družinska medicina

Informativni prispevki

Kako na nagrajevanje družinskih zdravnikov gledajo v sindikatu Praktik.um?

Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami. V zadnjem času so se še poglobile, številni družinski zdravniki odhajajo, tisti, ki ostajajo, opozarjajo na preobremenjenost, novega kadra ni, vse več ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, je zato brez osebnega zdravnika. O vsem tem smo govorili s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorjem Muževičem.

VEČ ...|10. 11. 2022
Kako na nagrajevanje družinskih zdravnikov gledajo v sindikatu Praktik.um?

Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami. V zadnjem času so se še poglobile, številni družinski zdravniki odhajajo, tisti, ki ostajajo, opozarjajo na preobremenjenost, novega kadra ni, vse več ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, je zato brez osebnega zdravnika. O vsem tem smo govorili s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorjem Muževičem.

Helena Križnik

info pogovor zdravstvo družinska medicina

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

info mednarodna politika ZDA pogovor

Informativni prispevki

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Helena Križnik

info mednarodna politika ZDA pogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 11. 2022
Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Robert Božič

kmetijstvopomočvisokodebelni sadovnjakitamara urbančič

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Via positiva

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 12. 2022
V Mariboru so odprli lutkovni muzej

Komentar Družina

VEČ ...|1. 12. 2022
Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|1. 12. 2022
Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče