Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Razmere na sveru Kosova, kjer so v·eraj v spopadih umrle ·tiri osebe, ostajajo zaostrene. Varnostne sile so poostrile nadzor, dostop proti Banjski, kjer je pri·lo do spopada med obro·eno skupino in kosovsko policijo, pa je bil omejen. Na Kosovu je danes dan ·alovanja. O vzrokih za nov incident in odnosu med Beogradom in Pri·tino pa je za na· radio spregovoril Faris Ko·an s Fakultete za dru·bene vede. Opozoril je na nekatere nevarnosti in se dotaknil to·ke okrog katere bo treba iskati re·itve za normalizacijo odnosov.
Informativni prispevki
Razmere na sveru Kosova, kjer so v·eraj v spopadih umrle ·tiri osebe, ostajajo zaostrene. Varnostne sile so poostrile nadzor, dostop proti Banjski, kjer je pri·lo do spopada med obro·eno skupino in kosovsko policijo, pa je bil omejen. Na Kosovu je danes dan ·alovanja. O vzrokih za nov incident in odnosu med Beogradom in Pri·tino pa je za na· radio spregovoril Faris Ko·an s Fakultete za dru·bene vede. Opozoril je na nekatere nevarnosti in se dotaknil to·ke okrog katere bo treba iskati re·itve za normalizacijo odnosov.
Informativni prispevki
Za nami je dan Vojaškega vikariata. Sodelavci slednjega in slovenske vojakinje in vojaki so ob tej priložnosti danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno somaševanje je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
Informativni prispevki
Za nami je dan Vojaškega vikariata. Sodelavci slednjega in slovenske vojakinje in vojaki so ob tej priložnosti danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Slovesno somaševanje je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
Informativni prispevki
Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.
Informativni prispevki
Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.
Informativni prispevki
Na družbenih omrežjih po včerajšnjem izglasovanju zakona o verski svobodi nekateri duhovniki objavljajo zapis »Sem družbeno neodgovoren«. Gre za protest proti spremembam zakona, s katerim znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Za komentar o dogajanju smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
Informativni prispevki
Na družbenih omrežjih po včerajšnjem izglasovanju zakona o verski svobodi nekateri duhovniki objavljajo zapis »Sem družbeno neodgovoren«. Gre za protest proti spremembam zakona, s katerim znižujejo višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Za komentar o dogajanju smo prosili moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.
Informativni prispevki
Prvo septembrsko soboto se je več kot 300 romarjev v šestih avtobusih agencije Aritours iz Maribora zbralo na tradicionalnem jesenskem romanju. Obiskali so Dolenjsko in se hkrati zahvalili za trideset let delovanja agencije. Praznovanja se je udeležil tudi Alen Salihović.
Letošnje jesensko romanje so obogatili s praznovanjem 30. obletnice delovanja agencije Aritours. Cilj njihovega tokratnega druženja je bila očarljiva Dolenjska, dežela cvička, Desetega brata, bogate naravne, kulturne ter verske dediščine. Po ogledu Višnje gore in Muljave so se romarji zbrali pri sveti maši v baziliki Žalostne Matere božje v Stični. Ker je šlo tudi za romanje mariborske nadškofije je bil z njimi metropolit, nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri maši dejal, da je agencija nekaj več kot samo turistična agencija.
Zgodbo uspešnega družinskega podjetja Aritours, ki ga danes vodi Tanja Arih Korošec sta začela pisati leta 1993 Slavica in Ciril Arih, ki smo ju povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Prvo septembrsko soboto se je več kot 300 romarjev v šestih avtobusih agencije Aritours iz Maribora zbralo na tradicionalnem jesenskem romanju. Obiskali so Dolenjsko in se hkrati zahvalili za trideset let delovanja agencije. Praznovanja se je udeležil tudi Alen Salihović.
Letošnje jesensko romanje so obogatili s praznovanjem 30. obletnice delovanja agencije Aritours. Cilj njihovega tokratnega druženja je bila očarljiva Dolenjska, dežela cvička, Desetega brata, bogate naravne, kulturne ter verske dediščine. Po ogledu Višnje gore in Muljave so se romarji zbrali pri sveti maši v baziliki Žalostne Matere božje v Stični. Ker je šlo tudi za romanje mariborske nadškofije je bil z njimi metropolit, nadškof Alojzij Cvikl, ki je pri maši dejal, da je agencija nekaj več kot samo turistična agencija.
Zgodbo uspešnega družinskega podjetja Aritours, ki ga danes vodi Tanja Arih Korošec sta začela pisati leta 1993 Slavica in Ciril Arih, ki smo ju povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Nezakonite migracije znova vzbujajo pozornost javnosti tudi v Sloveniji. Njih so opozorili v stranki SDS, v kateri zahtevajo sklic izredne seje odbora za notranje zadeve. Na trenutno situacijo je izredno kritičen tudi nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj.
Informativni prispevki
Nezakonite migracije znova vzbujajo pozornost javnosti tudi v Sloveniji. Njih so opozorili v stranki SDS, v kateri zahtevajo sklic izredne seje odbora za notranje zadeve. Na trenutno situacijo je izredno kritičen tudi nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj.
Informativni prispevki
Kaj se dogaja na desni sredini in s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je v minulih dneh pogosto vprašanje v medijih. Logar je zavrnil povabilo predsednika NSi Mateja Tonina k skupnemu nastopu na evropskih volitvah, prvak SDS Janez Janša pa posvaril, da gre za prehitra oblikovanja list. Za komentar smo vprašali urednika uredništva notranje politike informativnega programa Televizije Slovenija Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Kaj se dogaja na desni sredini in s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je v minulih dneh pogosto vprašanje v medijih. Logar je zavrnil povabilo predsednika NSi Mateja Tonina k skupnemu nastopu na evropskih volitvah, prvak SDS Janez Janša pa posvaril, da gre za prehitra oblikovanja list. Za komentar smo vprašali urednika uredništva notranje politike informativnega programa Televizije Slovenija Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Od 6. septembra na pobudo vlade v Sloveniji deluje klicna številka 114, na katero se lahko posamezniki, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, obrnejo z različnimi vprašanji. Vodja klicnega centra Andrej Šter poudarja, da je bistvo delovanja te službe usklajenost pri odgovorih in pomoč.
Informativni prispevki
Od 6. septembra na pobudo vlade v Sloveniji deluje klicna številka 114, na katero se lahko posamezniki, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, obrnejo z različnimi vprašanji. Vodja klicnega centra Andrej Šter poudarja, da je bistvo delovanja te službe usklajenost pri odgovorih in pomoč.
Sol in luč
GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Dogodki
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Duhovna misel
Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).
Komentar Družina
Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?
Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.