Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.
Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.
Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.
Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.
Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.
Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.
S škofovim vikarjem za Slovence po svetu Karlom Bolčino smo se sprehodili skozi izstopajoče dogodke v letu 2024 v Vatikanu in Cerkvi po svetu.
S škofovim vikarjem za Slovence po svetu Karlom Bolčino smo se sprehodili skozi izstopajoče dogodke v letu 2024 v Vatikanu in Cerkvi po svetu.
V prazničnem času, ko petarde in druge pirotehnične naprave marsikomu popestrijo trenutke, so te iste eksplozije lahko vir stresa za naše živali. Kako vplivajo na pse in kaj lahko lastniki storijo, da jim olajšajo praznične dni? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Frelihom z Raziskovalnega inštituta Pes.
V prazničnem času, ko petarde in druge pirotehnične naprave marsikomu popestrijo trenutke, so te iste eksplozije lahko vir stresa za naše živali. Kako vplivajo na pse in kaj lahko lastniki storijo, da jim olajšajo praznične dni? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Frelihom z Raziskovalnega inštituta Pes.
Kaj je zaznamovalo slovensko zdravstvo v letu 2024? Kako resne so razmere na tem področju? Ali se obetajo boljši časi? Kako bi morali ukrepati odločevalci? To so vprašanja, ki smo jih postavili kardiologu in specialistu interne medicine, profesorju dr. Marku Noču, ki mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila Hipokratovo priznanje za življenjsko delo.
Kaj je zaznamovalo slovensko zdravstvo v letu 2024? Kako resne so razmere na tem področju? Ali se obetajo boljši časi? Kako bi morali ukrepati odločevalci? To so vprašanja, ki smo jih postavili kardiologu in specialistu interne medicine, profesorju dr. Marku Noču, ki mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila Hipokratovo priznanje za življenjsko delo.
Ne le za telesne, tudi psihične izzive je potrebna kondicija. Hkrati pa je treba znati krmariti skozi pasti vsakdanjega časa tudi na drugih področjih. Nekaj namigov smo slišali in tudi nekoliko razmišljali o izzivih, ki čakajo Slovenijo v letošnjem letu.
So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.
Tudi v novem letu so prva Doživetja narave v mesecu posvečena astronomiji. Vstopili smo v 24. leto Zanimivosti nočnega neba, v katerih smo spregovorili o radijski astronomiji. Naši gostje so bili fiziki Andrej Brešan, Rok Vogrinčič in Vid Primožič, ki v Novi vasi pri Opatjem Selu gradijo prvi večji radijski teleskop v Sloveniji. Kako delujejo tovrstni teleskopi in kaj bo mogoče spremljati s slovenskim?
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ste se že kdaj zalotili, da ste samo za pet minut pogledali novice na pametnem telefonu, a so se te minute razlezle v dobro uro časa? Ali veste, da je dolgčas super, saj takrat pogruntamo kaj novega? O tem in o odvisnostih tudi pri starih starših je spregovorila Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…
Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.