Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach. Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.
Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach. Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.
Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach. Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale.
Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, včeraj in danes zjutraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni konec upanja na letošnjo letino sadja. Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale.
Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.
Novinar katoliškega tednika Družina Rok Blažič se je znašel v sporu s Timom Prezljem, ki je zoper Blažiča vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče. Prepričan je, da je Blažič kršil kodeks novinarjev v sklopu prispevkov o spreminjanju spola med otroki in mladimi. Le-to je v nekaterih točkah razsodilo v prid Prezlju. Za komentar je Meta Potočnik poklicala urednika Spletnega časopisa in dolgoletnega člana častnega razsodišča Petra Jančiča, ki je vodil projekt nastajanja novinarske etike.
Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.
Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.