100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži
V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

Tone Gorjup

info spomin družba pogovor politika

18. 1. 2019
100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži
V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

Tone Gorjup

VEČ ...|18. 1. 2019
100 let Pariške mirovne konference in njeni madeži
V Versaillesu se je 18. januarja 1919 začela Pariška mirovna konferenca, ki naj bi po štirih letih vojne zagotovila vsem narodom mino prihodnost in postavila temelje za ureditev povojnega sveta. Njeni rezultati so bili dokaj skromni. Povzročili so vrsto novih konfliktov, ki so zaznamovali naslednja desetletja, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril prof. dr. Andrej Fink.

Tone Gorjup

infospomindružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2022
Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

info

Informativni prispevki

Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

VEČ ...|12. 8. 2022
Rok Čakš o novinarskih prestopih

Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.

Marcel Krek

info

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2022
Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

info

Informativni prispevki

Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

VEČ ...|12. 8. 2022
Laris Gaiser o predvolilni kampanji v Italiji

V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 8. 2022
Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

info

Informativni prispevki

Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

VEČ ...|11. 8. 2022
Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

info

Informativni prispevki

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Nataša Ličen

info

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

info politika družba

Informativni prispevki

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Andrej Šinko

info politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

info rojaki

Informativni prispevki

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

Matjaž Merljak

info rojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Radio Ognjišče

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|10. 8. 2022
Glasba za vse generacije: tenor, sopran, DJ :)

Glasbena medgeneracijska oddaja je tokrat prinesla ravno pravšnjo vsebino. Z nami sta bila oče in hči, tenorist in sopranistka. Janez in Maja Triler sta povabila na lep koncert in spregovorila o glasbi, družini, skupnem ustvarjanju in različnosti generacij. Šli pa bsmo tudi v disko. Ne z njima, s pravim DJ-em.

Glasba za vse generacije: tenor, sopran, DJ :)

Glasbena medgeneracijska oddaja je tokrat prinesla ravno pravšnjo vsebino. Z nami sta bila oče in hči, tenorist in sopranistka. Janez in Maja Triler sta povabila na lep koncert in spregovorila o glasbi, družini, skupnem ustvarjanju in različnosti generacij. Šli pa bsmo tudi v disko. Ne z njima, s pravim DJ-em.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Naš gost

VEČ ...|13. 8. 2022
P. Vladimir Kos - spominska oddaja

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado. 

P. Vladimir Kos - spominska oddaja

V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado. 

Marjan Bunič

spominživljenjepogovorduhovnost

Za življenje

VEČ ...|13. 8. 2022
Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Alenka Rebula: Kultura miru je izid dolgega procesa

Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko.  V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.   

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosidružbasvetovanjekulturanarava

Zgodbe za otroke

VEČ ...|14. 8. 2022
Dominik Savio

Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.

Dominik Savio

Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Doživetja narave

VEČ ...|12. 8. 2022
Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Blaž Lesnik

naravagoreplaninske kočerezervacijski sistemprenočišča v kočahplaninska sezonakolesarjenjeJakobova pot

Spominjamo se

VEČ ...|15. 8. 2022
Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|15. 8. 2022
Ne čakaj s cvetjem

Če še imaš očeta ali mamo, ju ne puščaj samih, brez svoje ljubezni.

Ne čakaj s cvetjem

Če še imaš očeta ali mamo, ju ne puščaj samih, brez svoje ljubezni.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 8. 2022
Marijino vnebovzetje

Po vseh Marijinih božjepotnih cerkvah se ob prazniku zbirajo množice romarjev, večini ljudi pa prav pride dela prost dan. Vsebina praznika pa je za mnoge prezahtevna … Razmišljanje je pripravil upokojeni škof Andrej Glavan.

Marijino vnebovzetje

Po vseh Marijinih božjepotnih cerkvah se ob prazniku zbirajo množice romarjev, večini ljudi pa prav pride dela prost dan. Vsebina praznika pa je za mnoge prezahtevna … Razmišljanje je pripravil upokojeni škof Andrej Glavan.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|15. 8. 2022
Veseli del dne 15. 8.

Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

Veseli del dne 15. 8.

Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

Radio Ognjišče