Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Matjaž Merljak

info ognjišče

25. 12. 2018
Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Matjaž Merljak

VEČ ...|25. 12. 2018
Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

info

Informativni prispevki

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Alen Salihović

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

info pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Petra Stopar

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Radio Ognjišče

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Alen Salihović

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

Tone Gorjup

info duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 8. 2022
Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

info vzgoja

Informativni prispevki

Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

VEČ ...|31. 8. 2022
Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

Manca Hribar

info vzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 8. 2022
Peter Janič in Rok Čakš o anketah in predsedniških volitvah

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Aktualno ministrsko ekipo podpira 58,4 odstotka vprašanih. Tanja Dominko se je pogovarjala z urednikom portala Siol Petrom Jančičem in urednikom portala Domovina Rokom Čakšem. 

Peter Janič in Rok Čakš o anketah in predsedniških volitvah

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Aktualno ministrsko ekipo podpira 58,4 odstotka vprašanih. Tanja Dominko se je pogovarjala z urednikom portala Siol Petrom Jančičem in urednikom portala Domovina Rokom Čakšem. 

info politika

Informativni prispevki

Peter Janič in Rok Čakš o anketah in predsedniških volitvah

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Aktualno ministrsko ekipo podpira 58,4 odstotka vprašanih. Tanja Dominko se je pogovarjala z urednikom portala Siol Petrom Jančičem in urednikom portala Domovina Rokom Čakšem. 

VEČ ...|30. 8. 2022
Peter Janič in Rok Čakš o anketah in predsedniških volitvah

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Aktualno ministrsko ekipo podpira 58,4 odstotka vprašanih. Tanja Dominko se je pogovarjala z urednikom portala Siol Petrom Jančičem in urednikom portala Domovina Rokom Čakšem. 

Tanja Dominko

info politika

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 9. 2022
Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

Videtič, Jančič in Mamić o aktualnem političnem dogajanju

Analizirali smo politično ozračje v Sloveniji. Politični komentator Miran Videtič, urednik Siola Peter Jančič in urednik Tednika Domovina Tino Mamič so spregovorili o delovanju vlade, na tapeti pa je v začetku bila tudi predsedniška tekma.

Alen Salihović

Pogovor opolitikakomentarinfo

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|21. 9. 2022
Žavbi brothers

V oddaji smo predstavili eno od najbolj vročih mladih skupin, ki ob svoji glasbeni nosi tudi zelo lepo življenjsko zgodbo - sestavlja jo namreč šest bratov. Žavbi brothers so pred kratkim izdali prvi album in v soboto zaigrali tudi v Stični.

Žavbi brothers

V oddaji smo predstavili eno od najbolj vročih mladih skupin, ki ob svoji glasbeni nosi tudi zelo lepo življenjsko zgodbo - sestavlja jo namreč šest bratov. Žavbi brothers so pred kratkim izdali prvi album in v soboto zaigrali tudi v Stični.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Sol in luč

VEČ ...|20. 9. 2022
Fabio Rosini: Umetnost ponovnega začenjanja.

Duhovnik Fabio Rosini je knjigo z naslovom Umetnost ponovnega začenjanja (Založba Ognjišče) napisal po težki bolezni, ki je dodobra preoblikovala tudi njegovo razmišljanje in v mnogočem oblikovala njegove misli. »Knjiga je izredno prepričljiva, ker ni napisana za mizo, odmaknjena od življenja,« je v spremni besedi zapisal p. Marko Ivan Rupnik. Za oddajo Sol in luč smo za vas izbrali nekaj odlomkov.

Fabio Rosini: Umetnost ponovnega začenjanja.

Duhovnik Fabio Rosini je knjigo z naslovom Umetnost ponovnega začenjanja (Založba Ognjišče) napisal po težki bolezni, ki je dodobra preoblikovala tudi njegovo razmišljanje in v mnogočem oblikovala njegove misli. »Knjiga je izredno prepričljiva, ker ni napisana za mizo, odmaknjena od življenja,« je v spremni besedi zapisal p. Marko Ivan Rupnik. Za oddajo Sol in luč smo za vas izbrali nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 9. 2022
Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Slavi Košir

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 9. 2022
Mirno spanje

Vsak večer pojdi spat z dobrimi mislimi. Veliko bolje in mnogo bolj mirno boš spal.

Mirno spanje

Vsak večer pojdi spat z dobrimi mislimi. Veliko bolje in mnogo bolj mirno boš spal.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2022
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|25. 9. 2022
Častitljivi del dne 25. 9.

Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

Častitljivi del dne 25. 9.

Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 9. 2022
Kaj pomeni, ko rečemo župnija

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Kaj pomeni, ko rečemo župnija

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgojapogovor

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|24. 9. 2022
Praznik bl. Antona Martina Slomška

V oddaji ste ste slišali: duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja ter sodelovali pri molitvi prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki ga nocoj namenjamo za kanonizacijo blaženega Slomška in beatifikacijo naših svetniških kandidatov. Zmolili smo tudi litanije na čast blaženemu Slomšku. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki jo vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Praznik bl. Antona Martina Slomška

V oddaji ste ste slišali: duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja ter sodelovali pri molitvi prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki ga nocoj namenjamo za kanonizacijo blaženega Slomška in beatifikacijo naših svetniških kandidatov. Zmolili smo tudi litanije na čast blaženemu Slomšku. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki jo vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost