Is podcast
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.
Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.
Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje. V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič.
Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje. V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Neki mož je ugotovil, da bi potreboval slušni aparat, a zanj ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.