Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Nataša Ličen

odnosi ideja kulinarika spomin

28. 10. 2022
Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Nataša Ličen

VEČ ...|28. 10. 2022
Kuhajmo v spomin

“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
 

Nataša Ličen

odnosiidejakulinarikaspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

podjetništvo kmetijstvo izobraževanje kulinarika

Ni meje za dobre ideje

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvo kmetijstvo izobraževanje kulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 3. 2025
Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

izobraževanje podjetništvo mladi družba šport

Ni meje za dobre ideje

Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

VEČ ...|27. 3. 2025
Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo mladi družba šport

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

izobraževanje pogovor družba

Ni meje za dobre ideje

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nataša Ličen

izobraževanje pogovor družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 3. 2025
Trgovinica z brezplačnimi oblačili

V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor. 

Trgovinica z brezplačnimi oblačili

V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor. 

podjetništvo dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Trgovinica z brezplačnimi oblačili

V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor. 

VEČ ...|13. 3. 2025
Trgovinica z brezplačnimi oblačili

V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor. 

Nataša Ličen

podjetništvo dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

izobraževanje DIY znanje veščine predelava podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Blaž Lesnik

izobraževanje DIY znanje veščine predelava podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 2. 2025
Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

izobraževanje podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

VEČ ...|27. 2. 2025
Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 2. 2025
Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

VEČ ...|20. 2. 2025
Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 2. 2025
Inovativni tehnološki postopki pri ravnanju s cvetjem

Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih. 

Inovativni tehnološki postopki pri ravnanju s cvetjem

Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava

Ni meje za dobre ideje

Inovativni tehnološki postopki pri ravnanju s cvetjem

Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih. 

VEČ ...|13. 2. 2025
Inovativni tehnološki postopki pri ravnanju s cvetjem

Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava

Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Za življenje

VEČ ...|29. 3. 2025
Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|4. 4. 2025
Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostikoncert

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Nataša Ličen

mladiodnositehnologijapogovorizobraževanje