Is podcast
Nobena družina ni idealna, pravi papež Frančišek in doda: »Ni ‘vnaprej pripravljene’ družine.« O tem sta v Družinski katehezi pričevala Danijela in Jan Škrobar iz Mote v Prlekiji. Ona je učiteljica, on kmet. Imata pet otrok, zadnji končuje osnovno šolo. V življenju sta se veliko brusila in iskala poti naprej. Prelomnico za njun odnos je pomenilo, ko sta srečala Družino in življenje. Pravita, da je vsak dan, ko se ne pogovarjata, izgubljen. Odprto in iskreno bosta spregovorila o svojih prizadevanjih za ljubezen v odnosu, pa tudi o padcih in začenjanju znova.
Nobena družina ni idealna, pravi papež Frančišek in doda: »Ni ‘vnaprej pripravljene’ družine.« O tem sta v Družinski katehezi pričevala Danijela in Jan Škrobar iz Mote v Prlekiji. Ona je učiteljica, on kmet. Imata pet otrok, zadnji končuje osnovno šolo. V življenju sta se veliko brusila in iskala poti naprej. Prelomnico za njun odnos je pomenilo, ko sta srečala Družino in življenje. Pravita, da je vsak dan, ko se ne pogovarjata, izgubljen. Odprto in iskreno bosta spregovorila o svojih prizadevanjih za ljubezen v odnosu, pa tudi o padcih in začenjanju znova.
Nobena družina ni idealna, pravi papež Frančišek in doda: »Ni ‘vnaprej pripravljene’ družine.« O tem sta v Družinski katehezi pričevala Danijela in Jan Škrobar iz Mote v Prlekiji. Ona je učiteljica, on kmet. Imata pet otrok, zadnji končuje osnovno šolo. V življenju sta se veliko brusila in iskala poti naprej. Prelomnico za njun odnos je pomenilo, ko sta srečala Družino in življenje. Pravita, da je vsak dan, ko se ne pogovarjata, izgubljen. Odprto in iskreno bosta spregovorila o svojih prizadevanjih za ljubezen v odnosu, pa tudi o padcih in začenjanju znova.
V Družinski katehezi letos predstavljamo gibanja in skupnosti, ki si posebej prizadevajo za poglobitev zakonskega odnosa. Tokrat sta bila z nami Irena in Jože Pucuhar iz Trebnjega, ki sta nam predstavila Nove družine iz gibanja fokolarov. Zaupala pa sta nam tudi nekaj utrinkov in njunega življenja in kako po 35 letih zakona lahko ljubezen še vedno raste.
V Družinski katehezi letos predstavljamo gibanja in skupnosti, ki si posebej prizadevajo za poglobitev zakonskega odnosa. Tokrat sta bila z nami Irena in Jože Pucuhar iz Trebnjega, ki sta nam predstavila Nove družine iz gibanja fokolarov. Zaupala pa sta nam tudi nekaj utrinkov in njunega življenja in kako po 35 letih zakona lahko ljubezen še vedno raste.
Z nami sta bila voditelja gibanja Družine oznanjevalci Kristusa Pavla in Paul Tootil. Povedala sta nam, kako je gibanje nastalo na Filipinih, kako sta se z njim srečala in ga prinesla v Slovenijo, pa tudi o tem, kako usklajujeta razlike med njima - on je namreč Anglež, ona pa Slovenka. Ena od preizkušenj, ki ju je še posebej zaznamovala, je bila, ko je Paul skoraj pet let dela v Savdski Arabiji. Prisluhnite, kako sta odnos morala zgraditi na novo in kakšno je poslanstvo gibanja v sodobnem svetu.
Z nami sta bila voditelja gibanja Družine oznanjevalci Kristusa Pavla in Paul Tootil. Povedala sta nam, kako je gibanje nastalo na Filipinih, kako sta se z njim srečala in ga prinesla v Slovenijo, pa tudi o tem, kako usklajujeta razlike med njima - on je namreč Anglež, ona pa Slovenka. Ena od preizkušenj, ki ju je še posebej zaznamovala, je bila, ko je Paul skoraj pet let dela v Savdski Arabiji. Prisluhnite, kako sta odnos morala zgraditi na novo in kakšno je poslanstvo gibanja v sodobnem svetu.
V Družinski katehezi sta bila z nami Alenka in Sebastian Mohar iz Najine poti. V tem letu namreč spoznavamo gibanja, skupine in društva, ki si na Slovenskem prizadevajo za okrepitev zakonskega odnosa. Med prvimi je bila gotovo Najina pot, ki jo je ustanovil p. Vital Vider. V oddaji ste slišali, kaj ga je k temu spodbudilo, kako potekajo srečanja in kaj pomenijo zakoncema Mohar.
V Družinski katehezi sta bila z nami Alenka in Sebastian Mohar iz Najine poti. V tem letu namreč spoznavamo gibanja, skupine in društva, ki si na Slovenskem prizadevajo za okrepitev zakonskega odnosa. Med prvimi je bila gotovo Najina pot, ki jo je ustanovil p. Vital Vider. V oddaji ste slišali, kaj ga je k temu spodbudilo, kako potekajo srečanja in kaj pomenijo zakoncema Mohar.
Govorili smo o izzivih, s katerimi se soočajo družine danes - o zunanjih napadih nanjo, pa tudi o naših notranjih težavah. Iskali smo načine, kako okrepiti odnose v družini, še posebej med možem in ženo. Z nami pa je bila tudi Mihaela Kastelec iz Skupnosti Emanuel, ki nam je predstavila njihov način priprave na zakon. Vabljeni k poslušanju!
Govorili smo o izzivih, s katerimi se soočajo družine danes - o zunanjih napadih nanjo, pa tudi o naših notranjih težavah. Iskali smo načine, kako okrepiti odnose v družini, še posebej med možem in ženo. Z nami pa je bila tudi Mihaela Kastelec iz Skupnosti Emanuel, ki nam je predstavila njihov način priprave na zakon. Vabljeni k poslušanju!
Ob začetku avdnetnega časa je bil z nami nadškof Marjan Turnšek. Slišali smo njegove spodbude zakoncem in družinam, ki jih je izrekel na letošnjem radijskem misijonu. Spregovoril je o tem, kako prečiščevati družinske odnose, kako Bog vidi družino, kaj pomeni odločitev za vedno in o napadih sodobne družbe na družino.
Ob začetku avdnetnega časa je bil z nami nadškof Marjan Turnšek. Slišali smo njegove spodbude zakoncem in družinam, ki jih je izrekel na letošnjem radijskem misijonu. Spregovoril je o tem, kako prečiščevati družinske odnose, kako Bog vidi družino, kaj pomeni odločitev za vedno in o napadih sodobne družbe na družino.
Po prazniku Vseh svetih, ko se posebej povezujemo z našimi dragimi, ki so že prestopili prav večnosti, sta v Družinski katehezi pričevala vdova Berta Kotar Jordan in vdovec Jure Jerovšek. Spregovorila bosta o vrednosti odnosa med možem in ženo, o spremljanju sozakonca v zadnjem obdobju življenja in dragocenih trenutkih njunega odhoda v večnost.
Po prazniku Vseh svetih, ko se posebej povezujemo z našimi dragimi, ki so že prestopili prav večnosti, sta v Družinski katehezi pričevala vdova Berta Kotar Jordan in vdovec Jure Jerovšek. Spregovorila bosta o vrednosti odnosa med možem in ženo, o spremljanju sozakonca v zadnjem obdobju življenja in dragocenih trenutkih njunega odhoda v večnost.
Je naravne metode načrtovanja družine res težko živeti? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Meta in Primož Halas. Zaupala sta nam, da sta šele z odkritjem Teologije telesa svoj odnos v polnosti zaživela.
Je naravne metode načrtovanja družine res težko živeti? O tem sta v Družinski katehezi pričevala Meta in Primož Halas. Zaupala sta nam, da sta šele z odkritjem Teologije telesa svoj odnos v polnosti zaživela.
Kaj pomeni naravno načrtovanje družine? O tem smo se v Družinski katehezi pogovarjali z zakoncema Simono in Matijem Medvešček, ki sta svetovalca za metodo Sensiplan. Med ljudmi vlada prepričanje, da so se metode nezaneljive. Pa je res tako? Kaj pravijo izkušnje in podatki? V oddaji ste izvedeli, kako živeti na naraven način in tako bolje graditi tudi zakonski odnos.
Kaj pomeni naravno načrtovanje družine? O tem smo se v Družinski katehezi pogovarjali z zakoncema Simono in Matijem Medvešček, ki sta svetovalca za metodo Sensiplan. Med ljudmi vlada prepričanje, da so se metode nezaneljive. Pa je res tako? Kaj pravijo izkušnje in podatki? V oddaji ste izvedeli, kako živeti na naraven način in tako bolje graditi tudi zakonski odnos.
V družinski radijski katehezi iskreno in odprto govorimo o zakonu in družini ter Božjem pogledu na to mojstrovino stvarstva. Z nami so različni zakonski pari, ki nam vsak s svojo zgodbo potrjujejo, da smo vsi na poti, cilj pa je isti.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.