Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Jon Grošelj

komentar

6. 1. 2022
Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Jon Grošelj

VEČ ...|6. 1. 2022
Jon Grošelj: Uspešno predsedovanje Svetu EU

Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.

 

Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
 

Jon Grošelj

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

komentar

Komentar Družina

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|26. 6. 2025
Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

komentar

Komentar Družina

Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

VEČ ...|26. 6. 2025
Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja

Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?

Ervin Mozetič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|19. 6. 2025
Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

komentar

Komentar Družina

Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

VEČ ...|19. 6. 2025
Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|12. 6. 2025
Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

komentar

Komentar Družina

Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

VEČ ...|12. 6. 2025
Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta

V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Helena Kregar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|5. 6. 2025
Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

VEČ ...|5. 6. 2025
Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?

En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

Rok Blažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|29. 5. 2025
Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

komentar

Komentar Družina

Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

VEČ ...|29. 5. 2025
Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. 

Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere. 

Roman Globokar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|22. 5. 2025
Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

komentar

Komentar Družina

Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

VEČ ...|22. 5. 2025
Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav

Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.


 

Bogomir Štefanič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|15. 5. 2025
Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

komentar

Komentar Družina

Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

VEČ ...|15. 5. 2025
Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič

komentar

Komentar Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Miran Špelič

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 7. 2025
Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 7. 2025
29. Tabor slovenskih otrok po svetu

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo  iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR.  Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre … 

29. Tabor slovenskih otrok po svetu

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo  iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR.  Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre … 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2025
Piki in ugrizi poleti

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Piki in ugrizi poleti

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|7. 7. 2025
Počitniška reportaža 23. radijskih počitnic na Sardiniji

Po dnevih se vam bo opisovala počitniška zgodba, ki jo je pisalo 332 počitnikarjev. Z opisom krajev in znamenitosti, z izjavami počitnikarjev in posnetki mašnih nagovorov se bodo objele radijske počitnice.

Počitniška reportaža 23. radijskih počitnic na Sardiniji

Po dnevih se vam bo opisovala počitniška zgodba, ki jo je pisalo 332 počitnikarjev. Z opisom krajev in znamenitosti, z izjavami počitnikarjev in posnetki mašnih nagovorov se bodo objele radijske počitnice.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 7. 2025
29. Tabor slovenskih otrok po svetu

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo  iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR.  Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre … 

29. Tabor slovenskih otrok po svetu

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo  iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR.  Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre … 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi