Is podcast
V oddaji smo se po velikonočni nesreči pod Mojstrovko dotaknili aktualnega vprašanja usposobljenosti vodenja v naših gorah, spomnili smo se tudi jezikoslovca, prevajalca in gorskega romantika dr. Stanka Klinarja, ki je odšel na svoj zadnji vzpon v večno domovino. Povabili pa smo tudi k opazovanju narave s posebnim izzivom.
V oddaji smo se po velikonočni nesreči pod Mojstrovko dotaknili aktualnega vprašanja usposobljenosti vodenja v naših gorah, spomnili smo se tudi jezikoslovca, prevajalca in gorskega romantika dr. Stanka Klinarja, ki je odšel na svoj zadnji vzpon v večno domovino. Povabili pa smo tudi k opazovanju narave s posebnim izzivom.
V oddaji smo se po velikonočni nesreči pod Mojstrovko dotaknili aktualnega vprašanja usposobljenosti vodenja v naših gorah, spomnili smo se tudi jezikoslovca, prevajalca in gorskega romantika dr. Stanka Klinarja, ki je odšel na svoj zadnji vzpon v večno domovino. Povabili pa smo tudi k opazovanju narave s posebnim izzivom.
Doživetja narave
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Doživetja narave
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Doživetja narave
Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.
Doživetja narave
Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.
Doživetja narave
V prvem delu vas čakajo informacije o spremembah, ki bi jih planinci in obiskovalci gora okrog Triglava morali poznati. Povezane so s projektom Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala. Za njima sta že dva meseca hoje po Veliki himalajski poti.
Doživetja narave
V prvem delu vas čakajo informacije o spremembah, ki bi jih planinci in obiskovalci gora okrog Triglava morali poznati. Povezane so s projektom Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala. Za njima sta že dva meseca hoje po Veliki himalajski poti.
Doživetja narave
Prvi del smo posvetili spominu na planinskega in alpinističnega kronista Francija Savenca, ki se je konec oktobra poslovil v 89. letu starosti. Nadaljevanje pa nas je odpeljalo v Karnijske Alpe, po t.i. ferati smo se z avtorjema enciklopedije o Karnijcih, zakoncema Habjan, vzpeli na Monte Zermulo.
Doživetja narave
Prvi del smo posvetili spominu na planinskega in alpinističnega kronista Francija Savenca, ki se je konec oktobra poslovil v 89. letu starosti. Nadaljevanje pa nas je odpeljalo v Karnijske Alpe, po t.i. ferati smo se z avtorjema enciklopedije o Karnijcih, zakoncema Habjan, vzpeli na Monte Zermulo.
Doživetja narave
V odmev na poletno mednarodno astronomsko olimpijado smo gostili najboljšega mladega astronoma na svetu Petra Andolška in njegovega profesorja na Gimnaziji Bežigrad Sebastjana Zamudo. Beseda je tekla tako o pripravah in delu z mladimi, ki jih zanima astronomija, kot o samem poteku tekmovanja in vzdušju na Poljskem.
Doživetja narave
V odmev na poletno mednarodno astronomsko olimpijado smo gostili najboljšega mladega astronoma na svetu Petra Andolška in njegovega profesorja na Gimnaziji Bežigrad Sebastjana Zamudo. Beseda je tekla tako o pripravah in delu z mladimi, ki jih zanima astronomija, kot o samem poteku tekmovanja in vzdušju na Poljskem.
Doživetja narave
Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.
Doživetja narave
Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.
Doživetja narave
V oddaji smo se tokrat podali v podzemlje Litije. Ste vedeli, da so tam rudarili že pred 4000 leti? Rudnik Sitarjevec sodi med polimineralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo. Po rudniških rovih nas je vodila vodnica Barbara Hauptman, z dr. Borutom Stojilkovićem pa smo spregovorili tudi o pomenu geopestrosti v Sloveniji.
Doživetja narave
V oddaji smo se tokrat podali v podzemlje Litije. Ste vedeli, da so tam rudarili že pred 4000 leti? Rudnik Sitarjevec sodi med polimineralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo. Po rudniških rovih nas je vodila vodnica Barbara Hauptman, z dr. Borutom Stojilkovićem pa smo spregovorili tudi o pomenu geopestrosti v Sloveniji.
Doživetja narave
Z nami je bila Jana Remic, ki jo bralci Planinskega vestnika dobro poznajo po njenih zapisih. Družina in gore sta njeni največji ljubezni in oboje je delila tudi v knjigi, ki je nedavno izšla pri planinski založbi.
Doživetja narave
Z nami je bila Jana Remic, ki jo bralci Planinskega vestnika dobro poznajo po njenih zapisih. Družina in gore sta njeni največji ljubezni in oboje je delila tudi v knjigi, ki je nedavno izšla pri planinski založbi.
Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.
Za življenje
Adventni čas, ki ga začenjamo, nam vrača obzorje upanja - upanja, ki preprosto nikoli ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi... Kako se nasloniti na to Upanje, če smo v temi, če ne vidimo svetlobe? Kaj pomeni advent v odnosu mati - hči? Tudi o tem smo ob sodelovanju poslušalcev govorili v oddaji. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Kmetijska oddaja
O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.