Is podcast Plezarna Is podcast
Plezarna

V oddaji smo predstavili Plezarno, novo pridobitev za ljubitelje športnega plezanja in odšli na svež zrak - v gozd.

Blaž Lesnik

družba narava plezanje Plezarna

9. 10. 2020
Plezarna

V oddaji smo predstavili Plezarno, novo pridobitev za ljubitelje športnega plezanja in odšli na svež zrak - v gozd.

Blaž Lesnik

VEČ ...|9. 10. 2020
Plezarna

V oddaji smo predstavili Plezarno, novo pridobitev za ljubitelje športnega plezanja in odšli na svež zrak - v gozd.

Blaž Lesnik

družbanaravaplezanjePlezarna

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2024
S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

harmonika Everest Simon Bučar Jadran vodnik hoja planinstvo narava

Doživetja narave

S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

VEČ ...|19. 7. 2024
S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Blaž Lesnik

harmonika Everest Simon Bučar Jadran vodnik hoja planinstvo narava

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2024
Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

planinstvo kviz planinska zgodovina gorništvo

Doživetja narave

Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

VEČ ...|12. 7. 2024
Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Blaž Lesnik

planinstvo kviz planinska zgodovina gorništvo

Doživetja narave

VEČ ...|5. 7. 2024
Astronomija, meteorologija in diptih sončna ura

Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.

Astronomija, meteorologija in diptih sončna ura

Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.

vesolje astronomija meteorologija sonce sončna ura opazovanje narava

Doživetja narave

Astronomija, meteorologija in diptih sončna ura

Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.

VEČ ...|5. 7. 2024
Astronomija, meteorologija in diptih sončna ura

Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.

Blaž Lesnik

vesolje astronomija meteorologija sonce sončna ura opazovanje narava

Doživetja narave

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

svetovanje narava gozdovi Tolmin

Doživetja narave

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Blaž Lesnik

svetovanje narava gozdovi Tolmin

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Slovenija naravne znamenitosti turizem kulinarika muzeji

Doživetja narave

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Blaž Lesnik

Slovenija naravne znamenitosti turizem kulinarika muzeji

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2024
Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

gore gorništvo grs varno v gore planinstvo nesreča v gorah

Doživetja narave

Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

VEČ ...|14. 6. 2024
Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Blaž Lesnik

gore gorništvo grs varno v gore planinstvo nesreča v gorah

Doživetja narave

VEČ ...|31. 5. 2024
Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

mestni gozd narava primestni gozd Mestna občina Kranj Pro Silva gozdarstvo

Doživetja narave

Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

VEČ ...|31. 5. 2024
Zakladi mestnega gozda kranjske občine

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Blaž Lesnik

mestni gozd narava primestni gozd Mestna občina Kranj Pro Silva gozdarstvo

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

narava zavarovana območja Triglavski narodni park TNP evropski dan parkov zgodovina naravovarstvo

Doživetja narave

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

narava zavarovana območja Triglavski narodni park TNP evropski dan parkov zgodovina naravovarstvo

Doživetja narave

Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.

Blaž Lesnik

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Za življenje

VEČ ...|20. 7. 2024
Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|24. 7. 2024
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 7. 2024
Vročina naj bi oklestila pridelek koruze in oljnic

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Vročina naj bi oklestila pridelek koruze in oljnic

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Robert Božič

naravakmetijstvovžitapridelki

Otok

VEČ ...|24. 7. 2024
To, kar je zunaj

Tokrat je bila z nami pesnica Ana Pepelnik.

To, kar je zunaj

Tokrat je bila z nami pesnica Ana Pepelnik.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|24. 7. 2024
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Andrej Šinko

politikaživljenje