So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Ne le za telesne, tudi psihične izzive je potrebna kondicija. Hkrati pa je treba znati krmariti skozi pasti vsakdanjega časa tudi na drugih področjih. Nekaj namigov smo slišali in tudi nekoliko razmišljali o izzivih, ki čakajo Slovenijo v letošnjem letu.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. januar 2025 ob 05-ih
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
V četrtek 9. januarja ob 19.h bo v Festivalni dvorani dobrodelni pogovorni večer z duhovnikom Martinom Golobom nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem. Prav tako v četrtek 9. januarja vabljeni na likovno razstavo članov Kulturnega društva Tržiških likovnikov z naslovom Naših 15 let. In za sklep še vabilo na drugi Foersterjev abonmajski koncert v Plečnikovo cerkev v Šiški v nedeljo 12. januarja.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.