Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.
Doživetja narave
V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.
Doživetja narave
V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.
Naš pogled
Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.
Naš pogled
Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.
Komentar tedna
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …
Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Svetovalnica
Govorili smo o epilepsiji in najnovejših znanstvenih dognanjih. V studiu se nam je pridružil nevrolog Bogdan Lorber in povedal, kako se danes pomaga bolnikom in kako biti v oporo, če imamo doma bolnika s to boleznijo.
Naš pogled
»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«
Radijska kateheza
V svetem letu se oziramo v zgodovino romanj in spoznali smo, da je romanje na svete kraje navzoče že zelo dolgo. Več vidikov zakaj romamo, nam je predstavil brat Jan Dominik Bogataj. Z romarico Egerijo pa smo se podali tudi v Sveto deželo.
Sobotni duhovni večer
Slišali ste duhovni nagovor koprskega škofa Petra Štumpfa. Sledila sta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. ,V katehezi - Naši očetje v veri se v svetem letu oziramo v zgodovino romanj in spoznali smo, da je romanje na svete kraje navzoče že zelo dolgo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.