Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.