Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Doživetja narave

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Doživetja narave

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

svetovanjenaravagozdoviTolmin

Doživetja narave

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravagozdoviTolmin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 9. 2022
Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

gozdovilubadar

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

VEČ ...|28. 9. 2022
Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

Robert Božič

gozdovilubadar

Naš pogled

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

komentarnaš pogledgozdovi

Naš pogled

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogledgozdovi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

naravakmetijstvogozdovi

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Robert Božič

naravakmetijstvogozdovi

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 5. 2025
Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpolitika

Naš gost

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|23. 5. 2025
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2025
Motoristična sezona se je začela - kako varna bo?

Kljub temu, da se je motoristična sezona že začela, ni nikoli odveč spomniti na to, da so za varno in suvereno vožnjo potrebni tako znanje kot izkušnje. Kaj so osnove odgovorne vožnje tako motoristov kot ostalih voznikov in na kaj biti posebej pozoren ob prvih kilometrih v sezoni? Z nami je bil inštruktor varne vožnje iz AMZS Sandi Sheikha.

Motoristična sezona se je začela - kako varna bo?

Kljub temu, da se je motoristična sezona že začela, ni nikoli odveč spomniti na to, da so za varno in suvereno vožnjo potrebni tako znanje kot izkušnje. Kaj so osnove odgovorne vožnje tako motoristov kot ostalih voznikov in na kaj biti posebej pozoren ob prvih kilometrih v sezoni? Z nami je bil inštruktor varne vožnje iz AMZS Sandi Sheikha.

Jure Sešek

svetovanjemotociklizemvarna vožnjaAMZSmotor

Od slike do besede

VEČ ...|27. 5. 2025
Zadnja pot blaženega Alojzija Grozdeta

V tokratni oddaji Od slike do besede je o blaženem Alojziju Grozdetu govoril dr. Anton Štrukelj, slišali pa smo tudi odlomke iz knjige Marjete Rigler: Zadnja pot blaženega mučenca Alojzija Grozdeta; Romarski vodnik.

Zadnja pot blaženega Alojzija Grozdeta

V tokratni oddaji Od slike do besede je o blaženem Alojziju Grozdetu govoril dr. Anton Štrukelj, slišali pa smo tudi odlomke iz knjige Marjete Rigler: Zadnja pot blaženega mučenca Alojzija Grozdeta; Romarski vodnik.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 5. 2025
Mladi lutkarji iz Celovca nagrajeni

Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze Lutke Mladje iz Celovca je na festivalu mladinske kulture Vizije 2025 za predstavo Ane Grilc - Mrličožerec prejela nagrado Vizionar, to je najvišje priznanje strokovne žirije, ter tudi zlato priznanje, sporoča Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Omenjena skupina je nagrado prejela za celostno obdelavo vsebine. Predstava Mrličožerec namreč z izvirno uporabo lutk odpira težke teme, a jih ne olepšuje, temveč razgalja s precizno umetniško vizijo. Mladi lutkarji dramaturško premišljeno, vizualno močno in ritmično dosledno gradijo predstavo. Posebno težo daje predstavi politična angažiranost mladih ustvarjalcev – njihov nastop je pogumen, neposreden in iskren. Mrličožerec je dokaz, da je lutkovno gledališče lahko prostor upora in umetnost dejanje resnice, so zapisali v obrazložitvi festivala, ki je pred dnevi potekal v Novi Gorici. Selektorji JSKD so si ogledali okrog 120 predstav in v finale uvrstili osem skupin.

Mladi lutkarji iz Celovca nagrajeni

Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze Lutke Mladje iz Celovca je na festivalu mladinske kulture Vizije 2025 za predstavo Ane Grilc - Mrličožerec prejela nagrado Vizionar, to je najvišje priznanje strokovne žirije, ter tudi zlato priznanje, sporoča Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Omenjena skupina je nagrado prejela za celostno obdelavo vsebine. Predstava Mrličožerec namreč z izvirno uporabo lutk odpira težke teme, a jih ne olepšuje, temveč razgalja s precizno umetniško vizijo. Mladi lutkarji dramaturško premišljeno, vizualno močno in ritmično dosledno gradijo predstavo. Posebno težo daje predstavi politična angažiranost mladih ustvarjalcev – njihov nastop je pogumen, neposreden in iskren. Mrličožerec je dokaz, da je lutkovno gledališče lahko prostor upora in umetnost dejanje resnice, so zapisali v obrazložitvi festivala, ki je pred dnevi potekal v Novi Gorici. Selektorji JSKD so si ogledali okrog 120 predstav in v finale uvrstili osem skupin.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 5. 2025
Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Smisel življenja je...

V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade.  Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.

Tadej Sadar

družbavzgojaodnosi