Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 9. 2024
Peter Vrisk, Kmečka lista: »Vsa kmetijska politka se začne v Bruslju!«

V Kmečki listi - društvu za razvoj kmetijstva in podeželja pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico pravijo, da bi ta morala delovati »bistveno bolj aktivno in učinkovito« ...

Peter Vrisk, Kmečka lista: »Vsa kmetijska politka se začne v Bruslju!«

V Kmečki listi - društvu za razvoj kmetijstva in podeželja pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico pravijo, da bi ta morala delovati »bistveno bolj aktivno in učinkovito« ...

KGZSvolitvePeter VriskKmečka lista

Minute za kmetijstvo in podeželje

Peter Vrisk, Kmečka lista: »Vsa kmetijska politka se začne v Bruslju!«

V Kmečki listi - društvu za razvoj kmetijstva in podeželja pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico pravijo, da bi ta morala delovati »bistveno bolj aktivno in učinkovito« ...

VEČ ...|27. 9. 2024
Peter Vrisk, Kmečka lista: »Vsa kmetijska politka se začne v Bruslju!«

V Kmečki listi - društvu za razvoj kmetijstva in podeželja pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico pravijo, da bi ta morala delovati »bistveno bolj aktivno in učinkovito« ...

Robert Božič

KGZSvolitvePeter VriskKmečka lista

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|27. 9. 2024
Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Kakšna je Cerkev na Slovenskem na pragu novega pastoralnega leta?

Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.

V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.

V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.

Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentardružbaduhovnostizobraževanjevzgojaodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 9. 2024
Predplačila subvencij, biovarnostni načrt in o pridelavi zelišč

Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.

Predplačila subvencij, biovarnostni načrt in o pridelavi zelišč

Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.

Robert Božič

kmetijstvonaravasubvenciježivalizelišča

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2024
Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvo PiryMiran TavčarJanez VrečekVinko TavčarJože DežmanPoročilo 6

Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 9. 2024
Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 9. 2024
V Narodni galeriji Sternenova slika Pri šivanju, v Šiški pa večer z Miljano Cunta.

V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta. 

V Narodni galeriji Sternenova slika Pri šivanju, v Šiški pa večer z Miljano Cunta.

V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostpoezijaMiljana CuntaNarodna galerijaMatej Strnenpri šivanju