Kulturni utrinki
V Sloveniji izide približno 5 tisoč 500 različnih knjig letno, skoraj polovica Slovenk in Slovencev pa pravi, da knjig sploh ne bere. Kako torej ljudem približati ne le knjižne, temveč tudi različne druge medijske vsebine? Založba Beletrina je zagnala inovativni projekt Beletrina Digital. Gostili smo njegovo urednico, pisateljico, dr. Ireno Svetek.
Kulturni utrinki
V Sloveniji izide približno 5 tisoč 500 različnih knjig letno, skoraj polovica Slovenk in Slovencev pa pravi, da knjig sploh ne bere. Kako torej ljudem približati ne le knjižne, temveč tudi različne druge medijske vsebine? Založba Beletrina je zagnala inovativni projekt Beletrina Digital. Gostili smo njegovo urednico, pisateljico, dr. Ireno Svetek.
Kulturni utrinki
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.
Kulturni utrinki
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.
Od slike do besede
Tokrat smo predstavili novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina, ki je namenjena mladim bralcem. Gostja je bila učiteljica in urednica Anita Dernovšek. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pesniku in igralcu Tonetu Kuntnerju, avtorju nove pesniške zbirke Grabe mojih sanj. Pogovor z njim je vodila dr. Rosvita Pesek.
Od slike do besede
Tokrat smo predstavili novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina, ki je namenjena mladim bralcem. Gostja je bila učiteljica in urednica Anita Dernovšek. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pesniku in igralcu Tonetu Kuntnerju, avtorju nove pesniške zbirke Grabe mojih sanj. Pogovor z njim je vodila dr. Rosvita Pesek.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.