Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

rehabilitacijamožganinesreče

Življenje išče pot

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacijamožganinesreče

Svetovalnica

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako varno se bomo letos poleti odpravili v gore?

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Kako varno se bomo letos poleti odpravili v gore?

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

svetovanjegorevarnostnesreče v gorahplaninstvogorništvogorska reševalna služba

Svetovalnica

Kako varno se bomo letos poleti odpravili v gore?

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako varno se bomo letos poleti odpravili v gore?

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Blaž Lesnik

svetovanjegorevarnostnesreče v gorahplaninstvogorništvogorska reševalna služba

Doživetja narave

VEČ ...|11. 8. 2023
Podobe razdejane Savinjske doline in poplave v Sloveniji

Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.

Podobe razdejane Savinjske doline in poplave v Sloveniji

Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.

naravapoplavenaravne nesrečeujmahudournikzemeljski plazškoda

Doživetja narave

Podobe razdejane Savinjske doline in poplave v Sloveniji

Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.

VEČ ...|11. 8. 2023
Podobe razdejane Savinjske doline in poplave v Sloveniji

Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.

Blaž Lesnik

naravapoplavenaravne nesrečeujmahudournikzemeljski plazškoda

Doživetja narave

VEČ ...|9. 6. 2023
Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

gorevarnostopremaplaninstvokvizgorsko reševanjenesreče v gorah

Doživetja narave

Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|9. 6. 2023
Ali veste, kakšni so znaki naelektrenega ozračja v gorah?

Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

gorevarnostopremaplaninstvokvizgorsko reševanjenesreče v gorah

Doživetja narave

VEČ ...|27. 5. 2022
Sto let predanega reševanja v kamniških gorah

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

Sto let predanega reševanja v kamniških gorah

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

naravagorenesrečegorski reševalciGRS Kamnikgorska reševalna služba

Doživetja narave

Sto let predanega reševanja v kamniških gorah

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

VEČ ...|27. 5. 2022
Sto let predanega reševanja v kamniških gorah

Tokrat smo se ustavili ob častitljivi stoletnici organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Sogovornika sta bila veteran gorske reševalne službe Kamnik France Malešič in tajnica društva ter gorska reševalka Irena Mušič Habjan. Povabili smo tudi na dan gorskih reševalcev, čestitali predsedniku gorske reševalne službe Radovljica Tončku Smoleju, ki je prejel državno nagrado za prostovoljstvo in opozorili na zanimivo razstavo Na vrhu gora blizu neba, ki gostuje v Bistri. 

Blaž Lesnik

naravagorenesrečegorski reševalciGRS Kamnikgorska reševalna služba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 2. 2021
O novem sistemu opozoril pred snežnimi plazovi

Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.

O novem sistemu opozoril pred snežnimi plazovi

Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.

naravasnežni plazsnegzimagorenaravne nesreče

Doživetja narave

O novem sistemu opozoril pred snežnimi plazovi

Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.

VEČ ...|19. 2. 2021
O novem sistemu opozoril pred snežnimi plazovi

Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.

Blaž Lesnik

naravasnežni plazsnegzimagorenaravne nesreče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Doživetja narave

VEČ ...|20. 6. 2025
Globoko vesolje južnega neba - Tone Špenko

Gostili smo amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki nas je popeljal v Afriko, natančneje Namibijo, kjer je 10 dni brskal po globokem vesolju južnega neba na Astrofarmi Tivoli.

Globoko vesolje južnega neba - Tone Špenko

Gostili smo amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki nas je popeljal v Afriko, natančneje Namibijo, kjer je 10 dni brskal po globokem vesolju južnega neba na Astrofarmi Tivoli.

Blaž Lesnik

vesoljenočno nebojužno neboNamibijanarava

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Spominjamo se

VEČ ...|27. 6. 2025
Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacijamožganinesreče