Duhovni nagovor

VEČ ...|21. 7. 2024
16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

duhovnostnagovor

Duhovni nagovor

16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

VEČ ...|21. 7. 2024
16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

Radio Ognjišče

duhovnostnagovor

Duhovni nagovor

VEČ ...|13. 8. 2023
19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

duhovnostnagovorevangelij

Duhovni nagovor

19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

VEČ ...|13. 8. 2023
19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnostnagovorevangelij

Duhovni nagovor

VEČ ...|6. 8. 2023
Jezusovo spremenjenje na gori

Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Jezusovo spremenjenje na gori

Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

duhovnostevangelijnagovor

Duhovni nagovor

Jezusovo spremenjenje na gori

Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

VEČ ...|6. 8. 2023
Jezusovo spremenjenje na gori

Razmišljanje in nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnostevangelijnagovor

Dogodki

VEČ ...|6. 8. 2023
Ervin Mozetič: Biti poročen je dar, ki pa je prazen, če ga ne živim v podarjanju!

Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?

Ervin Mozetič: Biti poročen je dar, ki pa je prazen, če ga ne živim v podarjanju!

Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?

pridiganagovor

Dogodki

Ervin Mozetič: Biti poročen je dar, ki pa je prazen, če ga ne živim v podarjanju!

Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?

VEČ ...|6. 8. 2023
Ervin Mozetič: Biti poročen je dar, ki pa je prazen, če ga ne živim v podarjanju!

Jezusovo spremenenje na gori je čudovita opora našemu življenju. Verjetno vsak čuti, kako težko je ustrajati v prizadevanjih za više cilje. Na poti je polno skušnjav. Kako stremeti za nečem, česar nihče ne pozna, ne živi, ne jemlje zares? Kako vztrajati, ko drugi poleg nas našega napora ne ceni?

Radio Ognjišče

pridiganagovor

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

duhovnostodnosimisijon2023nagovor

Radijski misijon 2023

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023nagovor

Duhovni nagovor

VEČ ...|11. 2. 2023
Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti

Prisluhnili smo pastirskemu pismu slovenskih škofov za postni čas, ki so ga naslovili Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti. V njem razmišljajo o poti sinode in prenove v vesoljni cerkvi. 

Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti

Prisluhnili smo pastirskemu pismu slovenskih škofov za postni čas, ki so ga naslovili Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti. V njem razmišljajo o poti sinode in prenove v vesoljni cerkvi. 

duhovnostnagovor

Duhovni nagovor

Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti

Prisluhnili smo pastirskemu pismu slovenskih škofov za postni čas, ki so ga naslovili Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti. V njem razmišljajo o poti sinode in prenove v vesoljni cerkvi. 

VEČ ...|11. 2. 2023
Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti

Prisluhnili smo pastirskemu pismu slovenskih škofov za postni čas, ki so ga naslovili Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti. V njem razmišljajo o poti sinode in prenove v vesoljni cerkvi. 

Peter Štumpf

duhovnostnagovor

Duhovni nagovor

VEČ ...|30. 7. 2022
18. nedelja med letom

Apostol Pavel bi odlomke tokratne nedelje zelo oprijemljivo in nakratko označil z besedami: Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in tisti, ki jokajo, kakor bi ne jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor bi se ne veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti; in tisti, ki ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali - zakaj podoba tega sveta preide.

S temi besedami je duhovni nagovor začel koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

18. nedelja med letom

Apostol Pavel bi odlomke tokratne nedelje zelo oprijemljivo in nakratko označil z besedami: Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in tisti, ki jokajo, kakor bi ne jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor bi se ne veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti; in tisti, ki ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali - zakaj podoba tega sveta preide.

S temi besedami je duhovni nagovor začel koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

duhovnostnagovor

Duhovni nagovor

18. nedelja med letom

Apostol Pavel bi odlomke tokratne nedelje zelo oprijemljivo in nakratko označil z besedami: Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in tisti, ki jokajo, kakor bi ne jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor bi se ne veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti; in tisti, ki ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali - zakaj podoba tega sveta preide.

S temi besedami je duhovni nagovor začel koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

VEČ ...|30. 7. 2022
18. nedelja med letom

Apostol Pavel bi odlomke tokratne nedelje zelo oprijemljivo in nakratko označil z besedami: Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in tisti, ki jokajo, kakor bi ne jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor bi se ne veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti; in tisti, ki ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali - zakaj podoba tega sveta preide.

S temi besedami je duhovni nagovor začel koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Jurij Bizjak

duhovnostnagovor

Radijski misijon 2022

VEČ ...|8. 4. 2022
6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

duhovnostodnosimisijonnagovor

Radijski misijon 2022

6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

VEČ ...|8. 4. 2022
6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijonnagovor

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Duhovna misel

VEČ ...|26. 7. 2024
Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2024
USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval