19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

13. 8. 2023
19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

VEČ ...|13. 8. 2023
19. nedelja med letom

»On mu je dejal: Pridi! In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Razmišljanje ob odlomku 19. navadne nedelje med letom je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnostnagovorevangelij

Duhovni nagovor

VEČ ... |
1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

duhovnost

Duhovni nagovor

1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

VEČ ...|21. 2. 2026
1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

duhovnost

Duhovni nagovor

6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

VEČ ...|14. 2. 2026
6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Duhovni nagovor

5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

VEČ ...|7. 2. 2026
5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Alojzij Cvikl

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Duhovni nagovor

4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

VEČ ...|31. 1. 2026
4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Alojzij Cvikl

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|25. 1. 2026
Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|17. 1. 2026
Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|11. 1. 2026
Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

VEČ ...|10. 1. 2026
Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

Duhovni nagovor

Praznični nagovori slovenskih škofov

Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.

Franc Šuštar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Vsak kdor prosi, prejme

V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...

Vsak kdor prosi, prejme

V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...

Tadej Sadar

duhovnost

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev

Komentar Družina

VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče