Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 9. 2024
Sejem AGRA in izgubljena vizija SLO kmetijstva...

Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.

Sejem AGRA in izgubljena vizija SLO kmetijstva...

Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.

kmetijstvoAGRAvizijabojkot

Kmetijska oddaja

Sejem AGRA in izgubljena vizija SLO kmetijstva...

Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.

VEČ ...|1. 9. 2024
Sejem AGRA in izgubljena vizija SLO kmetijstva...

Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.

Robert Božič

kmetijstvoAGRAvizijabojkot

Moja zgodba

VEČ ...|25. 8. 2024
Knjiga Življenje v zaledju Soškega bojišča

Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.

Knjiga Življenje v zaledju Soškega bojišča

Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.

spominpolitikaŽivljenje v zaledju soškega bojiščaSoška frontaMarko Štepec

Moja zgodba

Knjiga Življenje v zaledju Soškega bojišča

Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.

VEČ ...|25. 8. 2024
Knjiga Življenje v zaledju Soškega bojišča

Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.

Jože Bartolj

spominpolitikaŽivljenje v zaledju soškega bojiščaSoška frontaMarko Štepec

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 5. 2024
Zastaralni roki in pravica za vse državljane

Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da  bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek. 

Zastaralni roki in pravica za vse državljane

Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da  bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek. 

zastaralni rokzadeva Balkanski bojevnikpravičnost

Življenje išče pot

Zastaralni roki in pravica za vse državljane

Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da  bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek. 

VEČ ...|31. 5. 2024
Zastaralni roki in pravica za vse državljane

Pravice in dolžnosti naj bi veljale za vse. Tudi na sodišču. Zato si v stranki NSi prizadevajo, da  bi spremenili člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, kdaj začne teči zastaralni rok. Ker bogati in vplivni lahko postopke vlečejo zelo dolgo, se praviloma zgodi, da se izognejo roki pravice ali se dogovorijo za zelo mile kazni. Kaj predlagajo v NSi, je pojasnil poslanec Aleksander Reberšek. 

s. Meta Potočnik

zastaralni rokzadeva Balkanski bojevnikpravičnost

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2024
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

infozdravnikizbornicabojana beovićzdravstvopogovor

Informativni prispevki

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

VEČ ...|18. 4. 2024
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

Radio Ognjišče

infozdravnikizbornicabojana beovićzdravstvopogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2024
Zbor Amorvincit s koncertom na Sveti Gori

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.

Zbor Amorvincit s koncertom na Sveti Gori

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.

kulturaglasbasvetogorske sobotniceAmporvincitBojan Vuga

Kulturni utrinki

Zbor Amorvincit s koncertom na Sveti Gori

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.

VEČ ...|18. 4. 2024
Zbor Amorvincit s koncertom na Sveti Gori

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.

Jože Bartolj

kulturaglasbasvetogorske sobotniceAmporvincitBojan Vuga

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Informativni prispevki

Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Alen Salihović

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2023
Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)

Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceBird LandBojan Zelič

Kulturni utrinki

Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)
VEČ ...|13. 4. 2023
Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceBird LandBojan Zelič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 2. 2023
Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

kmetijstvoEUbojprevladailuzije

Kmetijska oddaja

Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

VEČ ...|19. 2. 2023
Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

Robert Božič

kmetijstvoEUbojprevladailuzije

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|3. 5. 2025
Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?

Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si

Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?

Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si

Blaž Lesnik

odnosimaterinstvoporodotrokduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarPeter Hribardružina Žagar Rekek

Naš pogled

VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2025
Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 5. 2025
Pravica do groba

V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki. 

Pravica do groba

V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki. 

s. Meta Potočnik

kostnica Lipicamolitevdostojen grob

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje