Informativni prispevki
Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca.
Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.
Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«
Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.
Informativni prispevki
Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca.
Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.
Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«
Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…
Moja zgodba
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Moja zgodba
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Petkov večer
V oddaji smo preleteli glasbeno ustvarjanje pianista, skladatelja, dirigenta, fotografa, ljubitelja hitrih avtomobilov in še kaj – Bojana Adamiča. Predvsem smo se seveda ustavili ob njegovih zabavnih melodijah.
Petkov večer
V oddaji smo preleteli glasbeno ustvarjanje pianista, skladatelja, dirigenta, fotografa, ljubitelja hitrih avtomobilov in še kaj – Bojana Adamiča. Predvsem smo se seveda ustavili ob njegovih zabavnih melodijah.
Pogovor o
Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.
Pogovor o
Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.
Pogovor o
Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.
Pogovor o
Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.
Informativni prispevki
Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.
Informativni prispevki
Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.
Komentar tedna
Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Doživetja narave
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja poslušalcev.
Naš pogled
Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. junij 2023 ob 05-ih
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …
Pogovor o
Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.
Kulturni utrinki