Modrost v očeh

VEČ ...|22. 8. 2023
Kako ohraniti telo in um zdrava tudi v jeseni življenja

Zakonska in družinska terapevtka Anja Mesarič iz Družinskega centra mir nam je predstavila nekaj načinov za ohranjanje vitalnosti ter zdravega telesa in uma tudi v starosti. Spregovorila je tudi o stiskah, ki jih v svojih terapevtskih obravnavah rešuje in poudarila, kako pomembna je iskrenost: najprej do samega sebe, potem pa tudi do ljudi, s katerimi smo v medsebojnem odnosu.

Kako ohraniti telo in um zdrava tudi v jeseni življenja

Zakonska in družinska terapevtka Anja Mesarič iz Družinskega centra mir nam je predstavila nekaj načinov za ohranjanje vitalnosti ter zdravega telesa in uma tudi v starosti. Spregovorila je tudi o stiskah, ki jih v svojih terapevtskih obravnavah rešuje in poudarila, kako pomembna je iskrenost: najprej do samega sebe, potem pa tudi do ljudi, s katerimi smo v medsebojnem odnosu.

staroststarostnikiosamljenostzdravjemedsebojni odnosi

Modrost v očeh

Kako ohraniti telo in um zdrava tudi v jeseni življenja

Zakonska in družinska terapevtka Anja Mesarič iz Družinskega centra mir nam je predstavila nekaj načinov za ohranjanje vitalnosti ter zdravega telesa in uma tudi v starosti. Spregovorila je tudi o stiskah, ki jih v svojih terapevtskih obravnavah rešuje in poudarila, kako pomembna je iskrenost: najprej do samega sebe, potem pa tudi do ljudi, s katerimi smo v medsebojnem odnosu.

VEČ ...|22. 8. 2023
Kako ohraniti telo in um zdrava tudi v jeseni življenja

Zakonska in družinska terapevtka Anja Mesarič iz Družinskega centra mir nam je predstavila nekaj načinov za ohranjanje vitalnosti ter zdravega telesa in uma tudi v starosti. Spregovorila je tudi o stiskah, ki jih v svojih terapevtskih obravnavah rešuje in poudarila, kako pomembna je iskrenost: najprej do samega sebe, potem pa tudi do ljudi, s katerimi smo v medsebojnem odnosu.

Damijana Medved

staroststarostnikiosamljenostzdravjemedsebojni odnosi

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 8. 2023
Iznajdljiva ljubezen sodelavcev Karitas Ljubno in Mozirje

Gotovo je že marsikdo med vami v teh dneh pokazal neko obliko pomoči ljudem v sedanji naravni nesreči, ki je prizadela našo lepo domovino. Kako to poteka v Mozirju in v Ljubnem? Poklicali smo predsednici župnijskih Karitas Andrejo Gumzej in Faniko Kopušar.

Iznajdljiva ljubezen sodelavcev Karitas Ljubno in Mozirje

Gotovo je že marsikdo med vami v teh dneh pokazal neko obliko pomoči ljudem v sedanji naravni nesreči, ki je prizadela našo lepo domovino. Kako to poteka v Mozirju in v Ljubnem? Poklicali smo predsednici župnijskih Karitas Andrejo Gumzej in Faniko Kopušar.

Ljubno neurjemedsebojna pomočpoplavesvetovanje

Življenje išče pot

Iznajdljiva ljubezen sodelavcev Karitas Ljubno in Mozirje

Gotovo je že marsikdo med vami v teh dneh pokazal neko obliko pomoči ljudem v sedanji naravni nesreči, ki je prizadela našo lepo domovino. Kako to poteka v Mozirju in v Ljubnem? Poklicali smo predsednici župnijskih Karitas Andrejo Gumzej in Faniko Kopušar.

VEČ ...|9. 8. 2023
Iznajdljiva ljubezen sodelavcev Karitas Ljubno in Mozirje

Gotovo je že marsikdo med vami v teh dneh pokazal neko obliko pomoči ljudem v sedanji naravni nesreči, ki je prizadela našo lepo domovino. Kako to poteka v Mozirju in v Ljubnem? Poklicali smo predsednici župnijskih Karitas Andrejo Gumzej in Faniko Kopušar.

s. Meta Potočnik

Ljubno neurjemedsebojna pomočpoplavesvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 6. 2023
Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

komentarpoboji

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

VEČ ...|21. 6. 2023
Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Franci Kindlhofer

komentarpoboji

Od slike do besede

VEČ ...|20. 6. 2023
Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

pokopzgodovinapoboji

Od slike do besede

Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

VEČ ...|20. 6. 2023
Je pokop mrtvega človeka še norma?

Neandrtalci so pokopavali svoje mrtve. To je osnovna civilizacijska norma, ki je po letu 1945 umolknila. O tem v tokratni epizodi  z arheologinjo dr. Vereno Perko.

Mateja Subotičanec

pokopzgodovinapoboji

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Informativni prispevki

Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Alen Salihović

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2023
Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)

Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceBird LandBojan Zelič

Kulturni utrinki

Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)
VEČ ...|13. 4. 2023
Bojan Zelič o koncertu zasedbe Bird Land v okviru Svetogorskih sobotnic (15.4.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSvetogorske sobotniceBird LandBojan Zelič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 2. 2023
Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

kmetijstvoEUbojprevladailuzije

Kmetijska oddaja

Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

VEČ ...|19. 2. 2023
Blaž Brodnjak: EU je muzej iluzij...

V nedeljski kmetijski oddaji smo podčrtali najbolj aktualno kmetijsko dogajanje minulega tedna. Med drugim ste slišali, zakaj kmetje na Ljubljanskem polju Ustavno sodišče pozivajo, da čimprej odloči. In tudi kakšni so sklepi petkovega posveta o FFS v Državnem svetu, kjer je posebej izstopal nastop Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in vinogradnika…

Robert Božič

kmetijstvoEUbojprevladailuzije

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

komentarzgodovinapovojni pobojiSlovenija

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

VEČ ...|11. 1. 2023
Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Franc Mihič

komentarzgodovinapovojni pobojiSlovenija

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 9. 2023
Zgodje upokojevanje po novem, pomoč za kmetijo Mis in izbor naj hleva

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Javni razpis za intervencijo Medgeneracijski prenos znanja za leto 2023. Bili smo na kmetiji Mis, ki jo je prizadel požar. Ljubljanske mlekarne so te dni zagnale akcijo Naj hlev, s katero želijo izpostaviti skrb za dobrobit živali in dobre prakse s tega področja v slovenskih rejah, pravi Aleš Valenčič.

Zgodje upokojevanje po novem, pomoč za kmetijo Mis in izbor naj hleva

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Javni razpis za intervencijo Medgeneracijski prenos znanja za leto 2023. Bili smo na kmetiji Mis, ki jo je prizadel požar. Ljubljanske mlekarne so te dni zagnale akcijo Naj hlev, s katero želijo izpostaviti skrb za dobrobit živali in dobre prakse s tega področja v slovenskih rejah, pravi Aleš Valenčič.

Robert Božič

Komentar tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. september 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. september 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|22. 9. 2023
Na začetku jeseni je pravi čas za pripravo organske mase tal

Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom? 

Na začetku jeseni je pravi čas za pripravo organske mase tal

Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom? 

Tanja Dominko

Ritem srca

VEČ ...|22. 9. 2023
Večeri PLUS+ 2023/24 // Lucy Grimble ima novo glasbo

Povabili smo na novo sezono Večerov PLUS+, ki jih bodo tudi letos pripravljali mladi s Katoliške mladine in skupina Svetnik. Drug del oddaje pa smo namenili novi glasbi kantavtorice iz Londona – Lucy Grimble.

V oddaji smo slišali:

  • Miha Novak - Po vodi pridi bos
  • Svetnik - V Tvojem imenu, Jezus
  • Lucy Grimble - Shedding Skin
  • Lucy Grimble - Waiting For The Dawn
  • Lucy Grimble - Goliath

Večeri PLUS+ 2023/24 // Lucy Grimble ima novo glasbo

Povabili smo na novo sezono Večerov PLUS+, ki jih bodo tudi letos pripravljali mladi s Katoliške mladine in skupina Svetnik. Drug del oddaje pa smo namenili novi glasbi kantavtorice iz Londona – Lucy Grimble.

V oddaji smo slišali:

  • Miha Novak - Po vodi pridi bos
  • Svetnik - V Tvojem imenu, Jezus
  • Lucy Grimble - Shedding Skin
  • Lucy Grimble - Waiting For The Dawn
  • Lucy Grimble - Goliath

Andrej Jerman

Kolokvij

VEČ ...|22. 9. 2023
Stična mladih 2023

V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”. 

Stična mladih 2023

V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”. 

Maja Morela

Petkov večer

VEČ ...|22. 9. 2023
S harmoniko po domače - Alpski kvintet

V Petkovem večeru smo raztegnili meh harmonike in prisluhnili bogati zgodbi znamenitega Alpskega kvinteta. Od leta 1966, ko je začel delovati, pa vse do današnjih dni, prinaša lepe valčke in polke, ki so del njegovega alpskega stila.

S harmoniko po domače - Alpski kvintet

V Petkovem večeru smo raztegnili meh harmonike in prisluhnili bogati zgodbi znamenitega Alpskega kvinteta. Od leta 1966, ko je začel delovati, pa vse do današnjih dni, prinaša lepe valčke in polke, ki so del njegovega alpskega stila.

Jure Sešek, Miha Močnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan