Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Alen Salihović

info brezposelnost pogovor gzs bojan ivanc

5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Alen Salihović

VEČ ...|5. 5. 2023
Ekonomist Ivanc opozarja: Na trg prihajajo manjše generacije, kot izstopajo iz trga dela.

 

Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca. 


Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.

Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«

Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.

Alen Salihović

infobrezposelnostpogovorgzsbojan ivanc

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2025
Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

info družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor politika zdravstvo

Informativni prispevki

Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

VEČ ...|10. 1. 2025
Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

Marjana Debevec

info družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor politika zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

info pogovor zdravstvo covid-19

Informativni prispevki

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Helena Križnik

info pogovor zdravstvo covid-19

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

info pogovor notranja politika domače gospodarstvo

Informativni prispevki

Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

VEČ ...|3. 1. 2025
Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

Helena Križnik

info pogovor notranja politika domače gospodarstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

info pogovor zgodovina vojna mir sprava

Informativni prispevki

Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

VEČ ...|3. 1. 2025
Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

Helena Križnik

info pogovor zgodovina vojna mir sprava

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

info

Informativni prispevki

Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

VEČ ...|3. 1. 2025
Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

info pogovor mednarodna politika

Informativni prispevki

Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

VEČ ...|3. 1. 2025
Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 12. 2024
Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2024

S škofovim vikarjem za Slovence po svetu Karlom Bolčino smo se sprehodili skozi izstopajoče dogodke v letu 2024 v Vatikanu in Cerkvi po svetu.

Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2024

S škofovim vikarjem za Slovence po svetu Karlom Bolčino smo se sprehodili skozi izstopajoče dogodke v letu 2024 v Vatikanu in Cerkvi po svetu.

info duhovnost papež

Informativni prispevki

Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2024

S škofovim vikarjem za Slovence po svetu Karlom Bolčino smo se sprehodili skozi izstopajoče dogodke v letu 2024 v Vatikanu in Cerkvi po svetu.

VEČ ...|31. 12. 2024
Vatikan in Cerkev po svetu v letu 2024

S škofovim vikarjem za Slovence po svetu Karlom Bolčino smo se sprehodili skozi izstopajoče dogodke v letu 2024 v Vatikanu in Cerkvi po svetu.

Radio Ognjišče Marta Jerebič

info duhovnost papež

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2024
Igor Frelih : Kako petarde vplivajo na živali in kako jih zaščititi med prazniki?

V prazničnem času, ko petarde in druge pirotehnične naprave marsikomu popestrijo trenutke, so te iste eksplozije lahko vir stresa za naše živali. Kako vplivajo na pse in kaj lahko lastniki storijo, da jim olajšajo praznične dni? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Frelihom z Raziskovalnega inštituta Pes.

Igor Frelih : Kako petarde vplivajo na živali in kako jih zaščititi med prazniki?

V prazničnem času, ko petarde in druge pirotehnične naprave marsikomu popestrijo trenutke, so te iste eksplozije lahko vir stresa za naše živali. Kako vplivajo na pse in kaj lahko lastniki storijo, da jim olajšajo praznične dni? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Frelihom z Raziskovalnega inštituta Pes.

info

Informativni prispevki

Igor Frelih : Kako petarde vplivajo na živali in kako jih zaščititi med prazniki?

V prazničnem času, ko petarde in druge pirotehnične naprave marsikomu popestrijo trenutke, so te iste eksplozije lahko vir stresa za naše živali. Kako vplivajo na pse in kaj lahko lastniki storijo, da jim olajšajo praznične dni? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Frelihom z Raziskovalnega inštituta Pes.

VEČ ...|27. 12. 2024
Igor Frelih : Kako petarde vplivajo na živali in kako jih zaščititi med prazniki?

V prazničnem času, ko petarde in druge pirotehnične naprave marsikomu popestrijo trenutke, so te iste eksplozije lahko vir stresa za naše živali. Kako vplivajo na pse in kaj lahko lastniki storijo, da jim olajšajo praznične dni? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Frelihom z Raziskovalnega inštituta Pes.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|3. 1. 2025
Konec začetkov

Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.

Konec začetkov

Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.

Roman Vučajnk

komentarRoman Vučajnk

Za življenje

VEČ ...|4. 1. 2025
Osamljenost in praznina po praznikih?

So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Osamljenost in praznina po praznikih?

So nas prazniki napolnili ali izpraznili? Nekateri se tega časa vnaprej izogibajo, saj jim okrepi občutek osamljenosti in izolacije. Obojega je med starejšimi veliko. V oddaji smo skupaj iskali načine za lajšanje osamljenosti in poti do tistih, ki so daleč od središč dogajanja. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž

odnosipraznikiosamljenoststarejšivzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2025
Zdravko Perger

Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro. 

Zdravko Perger

Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro. 

Radio Ognjišče

spominživljenjezdravko perger operaolga gracelj

Svetovalnica

VEČ ...|10. 1. 2025
Sezonske okužbe in gripa v porastu. Kako si pomagati?

Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.

Sezonske okužbe in gripa v porastu. Kako si pomagati?

Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.

Blaž Lesnik

sezonske okužbegripazdravjepreventivacepljenjesvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 1. 2025
Dobrote SLO kmetij, pomen kolin, dejanski prispevek živinoreje k toplogrednim plinom

Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.

Dobrote SLO kmetij, pomen kolin, dejanski prispevek živinoreje k toplogrednim plinom

Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.

Robert Božič

kmetijstvoDSKkolinetoplogredni plini

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 1. 2025
Tri novice s polja kulture

Narodna galerija in SNG Opera in balet Ljubljana vabita na glasbeni cikel Operni solisti v Galeriji, ki se začne v ponedeljek 13. januarja. Goriški muzej tudi v letu 2025 pripravlja serijo Muzejskih torkovih večerov na Gradu Kromberk (prvi bo v torek 14. januarja). Za konec pa še vabilo Založbe Mladika iz Trsta, ki razpisuje literarni natečaj ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in ob 50. obletnici Osimskih sporazumov.

Tri novice s polja kulture

Narodna galerija in SNG Opera in balet Ljubljana vabita na glasbeni cikel Operni solisti v Galeriji, ki se začne v ponedeljek 13. januarja. Goriški muzej tudi v letu 2025 pripravlja serijo Muzejskih torkovih večerov na Gradu Kromberk (prvi bo v torek 14. januarja). Za konec pa še vabilo Založbe Mladika iz Trsta, ki razpisuje literarni natečaj ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in ob 50. obletnici Osimskih sporazumov.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaNarodna galerijaOpera in balet SNG LjubljanaTorkovi večeri na gradu KromberkZaložba Mladika natečaj

Spominjamo se

VEČ ...|10. 1. 2025
Spominjamo se dne 10. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 1. 2025
Beg v ekrane nam uničuje možgane in odnose

Ste se že kdaj zalotili, da ste samo za pet minut pogledali novice na pametnem telefonu, a so se te minute razlezle v dobro uro časa? Ali veste, da je dolgčas super, saj takrat pogruntamo kaj novega?  O tem in o odvisnostih tudi pri starih starših je spregovorila Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.

Beg v ekrane nam uničuje možgane in odnose

Ste se že kdaj zalotili, da ste samo za pet minut pogledali novice na pametnem telefonu, a so se te minute razlezle v dobro uro časa? Ali veste, da je dolgčas super, saj takrat pogruntamo kaj novega?  O tem in o odvisnostih tudi pri starih starših je spregovorila Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.

s. Meta Potočnik

dolgčassamokontrolapametna raba interneta

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 1. 2025
Podkast RAST #3 : Govedoreja, quo vadis?

Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…

Podkast RAST #3 : Govedoreja, quo vadis?

Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…

Robert Božič

govedorejaRASTpodkast